Ukrajinska vrzel presega denar EU

Ukrajina je sredstva iz obrambnega proračuna za leto 2026 že porabila. Predsednik Volodimir Zelenski vrzel ocenjuje na 27 mrd. dolarjev, približno 23,5 mrd. evrov (President of Ukraine, DW Ukraine). Evropska unija ima za Ukrajino potrjen 90-milijardni posojilni sveženj, ki ga je Svet dokončno potrdil aprila (EEAS/Council). Toda odobrena sredstva niso isto kot denar na računu. Prav razmik med politično zavezo, pogodbo in izplačilom je postal osrednji finančni problem vojne.

Odobrene milijarde, počasna izplačila

Evropska komisija je 24. avgusta odobrila 6,1 mrd. evrov novih obrambnih nakupov za Ukrajino, med drugim za zračno obrambo, strelivo in radarje (European Commission). Skupna vrednost odobrenih načrtov nabave zdaj presega 22 mrd. evrov. Do konca julija pa je Ukrajina dejansko prejela le 8,35 mrd. evrov (European Commission, Brussels Signal).

Ozko grlo so pogodbe. Ukrajina odobrenih sredstev ne more preprosto črpati, temveč mora najprej skleniti pogodbe s proizvajalci orožja in jih nato poslati Komisiji v pregled. Šele po tem postopku sledijo izplačila (Brussels Signal). Kot finančni nadzor je to razumljivo. V vojnih razmerah pa pomeni, da odobrene milijarde čakajo v administrativni vrsti, medtem ko vojska opremo potrebuje takoj.

Posojilo v višini 90 mrd. evrov se deli na 60 mrd. evrov za nakup orožja in 30 mrd. evrov za proračunsko podporo v letih 2026 in 2027 (EEAS/Council). Del, namenjen proračunski podpori, je vezan na pogoje: Ukrajina mora pred vsakim izplačilom izpolniti reformne cilje na področju pravne države in boja proti korupciji, vlade držav članic pa so te pogoje julija še zaostrile (European Pravda, Brussels Times).

To je pomembno, ker vrzel, o kateri govori Zelenski, ni le vprašanje orožja. Približno 20 mrd. dolarjev odpade na plače vojakov in izplačila družinam padlih. Dodatnih 8 do 10 mrd. dolarjev je potrebnih za vnaprejšnje financiranje naročil orožja, ki segajo v začetek leta 2027 (DW Ukraine, UA News). Še tako velika odobritev nabave ne poravna vojaških plač.

Prenos denarja iz leta 2027 v leto 2026 ni dovolj

Predlog Zelenskega je časovni popravek: del posojilne alokacije za leto 2027 naj bi se prenesel v letošnje leto (President of Ukraine). Toda Ukrajina do 25. avgusta Komisiji za to še ni poslala uradne zahteve. Tiskovni predstavnik Komisije je dejal, da je Bruselj pripravljen pomagati »v največji možni meri«, vendar uradne prošnje ni prejel (Kyiv Independent).

Tudi če bi Unija del sredstev izplačala prej, bi šlo le za prerazporeditev znotraj obstoječih 90 mrd. evrov. Znanstveni svetovalni odbor nemškega finančnega ministrstva ocenjuje, da bi lahko Ukrajini po upoštevanju celotne evropske zaveze za leti 2026 in 2027 še vedno manjkalo približno 45 mrd. evrov (BMF Scientific Advisory Board). Izračuni iz Berlina, o katerih je poročal FAZ, kažejo, da bi Ukrajina za obrambo lahko potrebovala do 70 mrd. evrov na leto, medtem ko sedanja ureditev EU za nabave prinese približno 30 mrd. evrov letno (FAZ).

Kdo plača in kdo pridobi

Posojilo določa tudi, kje se lahko orožje proizvaja: največ 35 odstotkov vrednosti sme izvirati zunaj EU, širšega Evropskega gospodarskega prostora in Ukrajine, razen če Bruselj odobri izjemo (Delfi). Devet obrambnih ministrov držav članic je od Bruslja zahtevalo takšno izjemo, da bi Ukrajina brez zamud lahko kupovala ameriške sisteme zračne obrambe Patriot (Euromaidan Press). Francija zagovarja nasprotno smer: strožje omejitve, ker naj bi posojilo hkrati krepilo evropsko obrambno industrijo (Euronews). Evropski proizvajalci orožja imajo od tega pravila korist; ukrajinska vojska plačuje ceno počasnejših dobav.

Zamrznjeno rusko premoženje ponuja delni izhod. EU je Ukrajini nakazala 8 mrd. evrov dobičkov, ustvarjenih iz približno 210 mrd. evrov imobiliziranega premoženja ruske centralne banke, večinoma hranjenega pri bruseljski klirinški hiši Euroclear (European Commission, Council on Foreign Relations). A dobički so le delček vrzeli. Poseg v glavnico, za ponovno odprtje katerega se zavzema švedski zunanji minister (Euractiv), trči ob belgijsko zavračanje, da bi sama nosila morebitno obveznost vračila do 200 mrd. evrov, če bi sodišče pozneje odločilo proti takšnemu ukrepu (Kyiv Independent).

Posojilo v višini 90 mrd. evrov deluje: do konca julija se je izplačalo 11,6 mrd. evrov. Toda ukrajinska vojna poraba je prehitela evropski koledar izplačil, preostala vrzel pa je prevelika, da bi jo zaprle odobritve nabav ali dobički iz zamrznjenega premoženja. Države članice se morajo zato odločiti, ali bodo zagotovile nov denar ali pa bodo 90 mrd. evrov obravnavale kot zgornjo mejo evropske podpore.