Ukrajinska zima je odvisna od Washingtona

Ukrajina trdi, da je 1. avgusta nad Kijevom prestregla eno od 27 ruskih balističnih raket (European Pravda). To so uradni vojni podatki, ki jih ni mogoče neodvisno preveriti, vendar trenutno najostreje kažejo, kako močno se je skrčila ukrajinska zračna obramba. Ali jo bo Kijev pred zimo lahko obnovil, je zdaj bolj odvisno od odločitev v Washingtonu kot od evropskih prestolnic.

Ocena CSIS, ki sta jo povzela Reuters in The Hill, navaja, da so se ameriške zaloge prestreznikov za sistem Patriot od februarja zmanjšale za približno 65 odstotkov, zaloge prestreznikov THAAD pa za najmanj 38 odstotkov (The Hill, Reuters). Pentagon teh številk ni potrdil, Bela hiša pa zatrjuje, da so zaloge še vedno zadostne in da proizvodnja teče na rekordni ravni (Reuters). Ista Reutersova preiskava je ugotovila, da je ameriška vojska med petmesečno vojno z Iranom porabila skoraj vse svoje natančne rakete dolgega dosega. To so bila orožja zemlja-zemlja, ne prestrezniki za zračno obrambo. Toda pomanjkanje pri patriotu ima isti vzrok: ameriška proizvodnja je hkrati razpeta med več vojn, več zaveznikov in lastne potrebe ameriške vojske.

Ena raketa, en vratar

Prestreznik, ki ga Ukrajina potrebuje proti ruskim balističnim raketam, je PAC-3 MSE, proizvaja pa ga Lockheed Martin. Proizvodnja se povečuje: podjetje je sporočilo, da je leta 2025 po svetu dobavilo več kot 600 teh raket, do leta 2030 pa cilja na 2.000 na leto (Lockheed Martin). Ameriška kopenska vojska je pogodbo za PAC-3 MSE razširila na približno 58,6 milijarde dolarjev, vendar ta znesek pokriva sedem let prihodnje proizvodnje, ne raket, ki bi bile na voljo že to zimo (US Army). Povečevanje proizvodnje je resnično. Časovnica pa se ne ujema z ukrajinsko potrebo.

Evropske zaveznice so vložile veliko denarja, da bi se uvrstile v čakalno vrsto. Natov mehanizem PURL, v katerem zaveznice financirajo ameriške orožne pakete, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi pa določa prednostne dobave, je zbral več kot 6 milijard dolarjev obljub; največji začetni prispevek je napovedala Nizozemska s 500 milijoni evrov (NATO, Dutch Defence). Nemčija je Ukrajini že dobavila sisteme Patriot in zaprosila za do 600 raket PAC-3 MSE, toda glavnina dobav naj bi prišla šele v letih 2028 in 2029 (Bundesregierung). Evropski denar vstopa v sistem. Washington odloča, kaj iz njega izstopi. PAC-3 MSE spada pod ameriška pravila nadzora izvoza orožja ITAR, ki zahtevajo odobritev zunanjega ministrstva, preden rakete ali proizvodne licence prečkajo mejo (eCFR). Trump Ukrajini ni podelil licence za proizvodnjo patriotov (To Brief), njegovo javno stališče pa ostaja nejasno.

Evropski bok plačuje ceno

Romunija je Ukrajini podarila baterijo Patriot, zdaj pa je odvisna od ameriško odobrene nadomestne prodaje v vrednosti 280 milijonov dolarjev, katere dobavo nadzoruje Washington (Army Recognition). Ta odvisnost ni abstraktna: romunsko obrambno ministrstvo je od začetka vojne naštelo 33 vdorov ruskih dronov v romunski zračni prostor (AGERPRES). Romunija se je odpovedala zmogljivosti, ki je sama ne more nadomestiti.

Napad 1. avgusta je v Kijevu ubil civiliste in poškodoval litovsko veleposlaništvo. Vilna je na pogovor poklicala predstavnika ruskega veleposlaništva in s tem ukrajinski neuspeh pri prestrezanju obravnavala kot neposredno varnostno grožnjo članici EU in Nata (LRT). Na Poljskem Donald Tusk pušča odprto možnost dodatnih prenosov sistemov Patriot Ukrajini, opozicijski voditelj Mateusz Morawiecki pa vztraja, da noben poljski sistem ne sme zapustiti države (Money.pl). Tudi poljske okrepitve zračne obrambe so še več let oddaljene od dobave.

Francija in Italija imata najmočnejši argument za zmanjšanje odvisnosti od ZDA. Njun sistem SAMP/T uporablja evropske rakete Aster 30, je že nameščen v Ukrajini, proizvodnja pa se pospešuje: Francija, Italija in Združeno kraljestvo so naročili več kot 200 dodatnih raket Aster (MBDA). Sistem se je v ukrajinski uporabi izkazal proti manevrirnim raketam in dronom. Njegova učinkovitost proti hitrim balističnim bojnim konicam ob ponovnem vstopu v atmosfero še ni potrjena v boju. Povečevanje proizvodnje Asterja je dejanski korak k evropski avtonomiji, vendar ne rešuje letošnje zime.

Ukrajina, ameriško osrednje poveljstvo, Poljska, Romunija in Nemčija tekmujejo za isti prestreznik, iz istih ameriških tovarn in pod istimi ameriškimi izvoznimi pravili. Ena prestrežena raketa od 27 je vidna cena tega ozkega grla. Evropsko financiranje zmanjšuje prihodnjo nevarnost čakalne vrste, ne spreminja pa tega, kdo jo nadzoruje. Za to zimo ukrajinska obramba pred balističnimi raketami ni predvsem evropsko finančno vprašanje, temveč ameriška odločitev o razporejanju zalog. V Washingtonu se za zdaj nihče ni javno zavezal, da jo bo sprejel v ukrajinsko korist.