Zakon o manjšinskih šolah Ukrajini odpira 17 poglavij

Ukrajina in Moldavija sta 13. oktobra v pogajanjih o članstvu v EU odprli po 17 novih poglavij (Svet EU). Dan prej je ukrajinski parlament sprejel zakon o šolah narodnih manjšin, ki ga je zahtevala Madžarska. Madžarska zunanja ministrica je nato dejala, da bi Budimpešta lahko dala soglasje (Rada, Telex). Zaporedje pokaže, kako lahko ena vlada uveljavi svoje zahteve, kadar je za vsak korak širitve potrebno soglasje vseh članic.

Kaj se je dejansko odprlo

Odprtje poglavij še ne pomeni članstva. Pogajanja so razdeljena v šest sklopov povezanih poglavij. Ta teden so odprli dva sklopa, ki zajemata pravila enotnega trga EU, na katerem se prosto gibljejo blago, storitve, delavci in kapital. Pogajanja obeh držav zdaj zajemajo štiri od šestih sklopov (Svet EU).

Z odprtjem sklopa vlade članic določijo pogoje, ki jih mora država kandidatka izpolniti, preden se lahko zapre katero od poglavij v njem. Za Ukrajino je eden od pogojev učinkovit in pravno izvršljiv nadzor nad državno pomočjo. Preprosto povedano, Ukrajina potrebuje organ, ki lahko prepreči, da bi javni denar dajal neupravičeno prednost izbranim podjetjem pred tekmeci na enotnem trgu (izhodišče za sklop 2).

Nobena od držav ni dobila datuma pristopa. Ta bo znan šele s pristopno pogodbo, ki jo morajo potrditi in ratificirati vse članice (člen 49 PEU).

Cena madžarskega soglasja

Madžarsko nezadovoljstvo sega v leto 2017, ko je Ukrajina spremenila šolsko zakonodajo. Beneška komisija, strokovno telo Sveta Evrope za ustavno pravo, je takrat pozvala Kijev, naj spremembe uravnoteži (Beneška komisija). Budimpešta je do tega tedna zavračala podporo nadaljnjemu koraku, dokler Ukrajina z zakonom ne okrepi jamstev za šolanje v jezikih narodnih manjšin.

Ukrajinski parlament Rada je 12. oktobra zakon št. 16119 sprejel z 266 glasovi (Rada). Zunanja ministrica Anita Orbán je nato dejala, da bi Madžarska lahko dala soglasje. Obljubila je tudi, da bo izvajanje spremljala skupaj s predstavniki manjšin v Zakarpatju, zahodni ukrajinski regiji, kjer živi večina ukrajinskih Madžarov (Telex). Članice so še isti dan sprejele pisna pogajalska izhodišča EU (izhodišče za sklop 3, To Brief).

Isti zakon ureja tudi položaj govorcev romunščine, Bukarešta pa z njim še ni zadovoljna. Predsednik Nicușor Dan je pozdravil novo besedilo, a dejal, da si bo Romunija še naprej prizadevala, da bi se otroci lahko šolali v romunščini do konca srednje šole (Aradon).

Moldavija je napredovala isti dan

Moldavija ni bila vpletena v spor glede šolskega zakona. O članstvu se pogaja na podlagi svojih izhodišč, načeloma pa jo ocenjujejo glede na njene lastne dosežke. Kljub temu je na ločeni konferenci isti dan odprla enaka sklopa kot Ukrajina (Svet EU).

Javno dostopni dokumenti kažejo, da se pogajalska dosjeja pomikata naprej skupaj. Iz njih ni razvidno, da bi kdo zadrževal Moldavijo, da bi počakala na Kijev. Če se bo povezovanje nadaljevalo, pa bi veto, usmerjen proti Ukrajini, ustavil tudi Moldavijo.

Evropska komisija želi možnost veta ene države odpraviti pri vmesnih korakih v postopku. 6. oktobra je predlagala odločanje s kvalificirano večino pri korakih, kot je odprtje sklopov, soglasje vseh članic pa bi ostalo pogoj za končni sprejem nove članice (Evropska komisija). Če bi predlog sprejeli, Madžarska sama ne bi mogla več blokirati koraka, kakršen je bil ta teden. Odločitev bi zahtevala podporo najmanj 15 od 27 vlad, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU (Pogodba o EU).

Predlog Evropske komisije sam po sebi še ničesar ne spremeni. Vlade držav članic bi ga morale sprejeti, zato bi imele države, ki danes lahko uporabijo veto, besedo tudi pri njegovi odpravi. Predlog ni vplival na odločitve tega tedna.

Madžarska ni edina, ki napredek kandidatk pogojuje z nacionalnimi zahtevami. Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis je nadaljnji napredek Albanije vezal na zagotovljene lastninske pravice grške manjšine v državi (grško zunanje ministrstvo).

Budimpešta je zahtevala zakon, Kijev ga je sprejel, pogajanja pa so se naslednji dan premaknila naprej. Ena članica je del zakonodajnega programa države kandidatke postavila kot ceno za postopkovni korak in jo dosegla. Madžarsko soglasje velja le za ta korak. Dva sklopa, med njima kmetijstvo in kohezijska sredstva, ostajata neodprta (Svet EU). Dokler vlade ne sprejmejo predlagane spremembe načina glasovanja, bo tudi odprtje teh sklopov znova zahtevalo soglasje vseh članic, tudi Madžarske.