Ukrajina z rekordnimi 556 doma izdelanimi daljnometnimi droni napadla območje Moskve

Ukrajina je ponoči 17. maja napadla moskovsko regijo in še 13 ruskih območij z napadom, za katerega je Rusija sporočila, da je prestregla 556 dronov. To je bil največji zračni napad na območje ruske prestolnice v več kot letu dni. Med tarčami so bili tovarna polprevodnikov Angstrem v Zelenogradu, Moskovska rafinerija nafte in dve črpalni postaji za gorivo. Umrli so najmanj trije ljudje. Vsi uporabljeni droni so bili ukrajinske izdelave, kar pomeni, da se je Kijev v tem napadu povsem izognil političnim omejitvam, vezanim na zahodno orožje.

Tri leta je bilo vprašanje, kaj sme Ukrajina zadeti znotraj Rusije, odvisno od vlad donatork. Za vsak napad z raketami ATACMS ZDA zahtevajo soglasje Pentagona. Združeno kraljestvo je sprva prepovedalo uporabo raket Storm Shadow proti suverenemu ruskemu ozemlju. Nemčija raket Taurus sploh ni dobavila. Ti sporazumi o končni uporabi, torej dvostranski pravni pogoji, ki državam donatorkam dajejo veto nad izbiro tarč, so določali meje ukrajinske kampanje globokih napadov. Zahodni monopol nad ukrajinskim dosegom se je zdaj zlomil.

Ukrajina si je zgradila lasten doseg

Ukrajinska domača flota dronov vključuje najmanj deset različnih platform dolgega dosega, potrjeni napadi pa segajo do 1.750 kilometrov v notranjost Rusije, tudi proti mestom, kot sta Jekaterinburg in Čeljabinsk. Ukrajinski svet za nacionalno varnost navaja operativni doseg nad 2.000 kilometrov. Mesečni obseg izstrelitev se je s 110 dronov januarja 2024 povečal na več kot 7.000 marca 2026. O tarčah odloča Kijev sam.

Razlika v zmogljivostih v primerjavi z zahodnimi manevrirnimi raketami ostaja. Droni so počasnejši, nosijo lažje bojne glave in imajo več težav pri napadih na utrjene objekte. Toda politična razlika se je zaprla. Ukrajina še vedno želi zahodne rakete prav za takšne trše tarče. Za vse drugo pa ne potrebuje več dovoljenja.

Evropa financira obvoz in postaja tarča

Evropske vlade so se tiho premaknile od prenosa lastnega orožja k sofinanciranju ukrajinske proizvodnje. Nemški sporazum »Brave Germany«, podpisan 11. maja, predvideva 4 mrd. evrov, tudi za skupni razvoj dronov z dosegom do 1.500 kilometrov, brez navedenih omejitev glede tarč. Berlin je ločeno financiral 500 dronov AN-196 Liutyi, vodilnega ukrajinskega drona dolgega dosega. Združeno kraljestvo je obljubilo 120.000 dronov v okviru pogodbe, vredne 752 mio. funtov. Evropska unija je septembra 2025 namenila 6 mrd. evrov za ukrajinsko proizvodnjo dronov.

S financiranjem proizvodnje namesto neposrednega prenosa orožja se evropske vlade izognejo vetu nad končno uporabo, hkrati pa izpostavljajo lastne obrambne sektorje povračilnim ukrepom. Rusko obrambno ministrstvo je aprila 21 evropskih proizvajalcev dronov, tudi podjetja v Münchnu in Hanauu, označilo za »legitimne vojaške tarče«. Nemška notranja obveščevalna služba opozarja, da Rusija za sabotažne operacije uporablja organizirani kriminal in prek interneta novačene agente, pri čemer so potrjene tudi povezave znotraj Nemčije.

Fizično prelivanje vojne

Obrambno-industrijska izpostavljenost poteka vzporedno z neposrednejšim tveganjem: vojna se fizično približuje mejam Nata. V istem tednu kot napad na Moskvo so ruski droni zadeli Užgorod in Mukačevo v Zakarpatju, najbolj zahodni ukrajinski regiji, ki meji na Madžarsko in Slovaško. Nova madžarska zunanja ministrica je na zagovor poklicala ruskega veleposlanika in napade na območja z madžarskim prebivalstvom označila za »popolnoma nesprejemljive«. To je bil prvi takšen diplomatski spor z Moskvo pod vlado Tisze po Orbánu.

Slovaška je za dve uri zaprla vse mejne prehode z Ukrajino. Finska je zaprla svoj južni zračni prostor, potem ko so ukrajinski droni, preusmerjeni zaradi ruskega elektronskega bojevanja, zašli proti Helsinkom; šlo je za tretji takšen incident. V Romuniji je aprila ruski dron Geran-2 z živim eksplozivom strmoglavil na stanovanjsko zemljišče v Galațiju. Od januarja so na romunskem ozemlju zabeležili 14 vdorov ruskih dronov.

Kaj ostaja nejasno

Dejanske ruske stopnje prestrezanja ni mogoče neodvisno preveriti. Moskva trdi, da je bila skoraj povsem uspešna, vendar razbitine dronov na letališču Šeremetjevo in ranjeni pri Moskovski rafineriji nafte kažejo, da je del napada prodrl skozi obrambo. Med obrambnimi analitiki ostaja sporno, ali je ukrajinski doseg 2.000 kilometrov rutinska operativna zmogljivost ali zgolj konstrukcijska meja pri zmanjšani bojni obremenitvi. Večje vprašanje za Evropo pa ostaja politično: če sofinanciraš in soproizvajaš orožje, ki zadene Moskvo, kje je meja med podporo Ukrajini in udeležbo v konfliktu? Rusija je svoj odgovor že dala: seznam tarč z evropskimi naslovi.