Ukrajinski protidronski strokovnjaki v Latvijo

Evropske države so leta pošiljale orožje Ukrajini. Zdaj Ukrajina vrača nekaj drugega: znanje z bojišča. Ukrajinski strokovnjaki za boj proti dronom naj bi že ta mesec prišli v Latvijo, potem ko sta državi na vrhu NB8, skupine nordijskih in baltskih držav, v Talinu podpisali dogovor o dronih, elektronskem bojevanju, sistemih zgodnjega opozarjanja in skupni proizvodnji (Reuters/Straits Times, The Baltic Times). Latvijska stran je sporočilo povzela neposredno: običajni Natov način dela ne dohaja današnje grožnje dronov (LRT).

Hitrost dvostranskih dogovorov, ne bruseljski postopek

Mehanizem je zastavljen tako, da obide počasnejše politične kroge. Latvijsko obrambno ministrstvo lahko neposredno uvozi ukrajinsko znanje, testira sisteme, gosti strokovnjake in sodeluje pri proizvodnji tehnologij za odkrivanje in onesposabljanje dronov. Za prvi korak niso potrebne ne nova uredba Evropske unije ne odločitev Natove poveljniške strukture. Evropska pravila o naročanju in financiranju postanejo odločilna šele, če projekt preraste v čezmejni program (European Commission).

Dogovor o obrambni pripravljenosti, ki ga je Evropski parlament, neposredno izvoljena institucija EU, dosegel junija 2026, bi takšno širitev olajšal. Predvideno je poenostavljanje izvoznih dovoljenj, pri projektih, financiranih z evropskim denarjem, pa bi se med upravičene stroške lahko štelo tudi testiranje v Ukrajini. To odpira pot, da se ukrajinske rešitve iz vojne hitreje vključijo v širši evropski obrambni okvir (European Parliament).

Latvija pri tem ni osamljena. Litva je s Kijevom podpisala svoj dogovor o prenosu tehnologije, skupni proizvodnji in delu ukrajinskih strokovnjakov na litovskem ozemlju (Ukrainian Presidency). Poljska ukrajinske izkušnje vključuje v nacionalni program, ki povezuje mejne ovire, zračno obrambo in nabave z evropskim financiranjem. Finska je izbrala drugačno pot: gosti Natove preizkuse tehnologij za zaznavanje in nevtralizacijo dronov, preden jih uvede v uporabo (Defence Industry Europe). Vsi trije modeli poskušajo dohiteti grožnjo, ki se razvija hitreje od njihovih nabavnih postopkov.

Romunija kaže ceno zamude

Najostrejši kontrast ponuja Romunija. Do junija 2026 je Bukarešta zabeležila 28 vdorov v zračni prostor in 47 primerov najdenih delov dronov v bližini svojega ozemlja. Med njimi je bil tudi ruski dron Geran-2, ki je konec maja zadel stanovanjski blok v Galațiju in ranil dva civilista (Digi24). Nekaj dni pozneje se je po navedbah Kijeva ukrajinski pomorski dron samouničil v pristanišču Constanța, potem ko naj bi ga preusmerilo rusko elektronsko bojevanje.

Romunske vrzeli niso le tehnične. Državi manjkajo določene zmogljivosti, hkrati pa jo omejujejo pravila o tem, kdaj sme odpreti ogenj. Predsednik Nicușor Dan je priznal, da bi streljanje proti ukrajinskemu ozemlju lahko odprlo vprašanje sovojevanja, torej tveganje, da bi Romunijo obravnavali kot stran v vojni z Rusijo (Adevărul). Generali so mirnodobna pravila delovanja opisali kot operativno hromeča. Medtem ko Latvija uvaža ukrajinsko hitrost, Romunija še čaka na začasno Natovo opremo, za katero je zaprosila že pred meseci.

Zid brez načrtov

Evropski voditelji podpirajo zamisel o »zidu proti dronom«, ki bi vzdolž vzhodne meje zaznaval in prestrezal brezpilotnike (Euronews). Izraz daje vtis trdne strukture. V praksi nastaja mozaik: baltske države gradijo dvostranske kanale z Ukrajino, Poljska nadgrajuje nacionalne programe, Finska vodi Natove preizkuse, Romunija prosi za nujno zavezniško kritje. Skupnega sistema še ni.

Napetost se je že pokazala. Ko je dron v začetku junija vstopil v latvijski zračni prostor, ga je sestrelilo francosko letalo v okviru Natove misije Baltic Air Policing, odločitev o uporabi sile pa je sprejelo Natovo poveljstvo (Global Banking & Finance Review/Reuters). Ukrajinski sistemi za zaznavanje bi se morali vključiti v to verigo, ne je nadomestiti. Ali se bodo vanjo tehnično in poveljniško čisto vgradili ali pa ustvarili drugo, vzporedno raven, ostaja odprto vprašanje.

Besedilo podpisanega dogovora ni objavljeno. Zato ni jasno, kaj natančno Latvija prejema in kdo odobri motenje signalov, ko ukrajinski senzorji zaznajo cilj. Ti odgovori so v zaupnih nabavnih dokumentih, zunaj običajnega parlamentarnega nadzora.

Vojna v Ukrajini je razgalila vrzel v nizkovišinski zračni obrambi od Baltika do Črnega morja. Kijev se na bojišču uči hitreje, kot evropske države naročajo, preizkušajo in uvajajo novo opremo, zato države na vzhodni meji improvizirajo. Odprto ostaja, ali lahko hitrost brez integracije ustvari delujoč ščit ali le zbirko delnih rešitev, ki je kot sistem videti predvsem na zemljevidu.