Neopažen dron eksplodiral v jezeru Drīdzis

Zjutraj 23. maja je brezpilotni zrakoplov z eksplozivom iz Belorusije vstopil v latvijski zračni prostor, preletel približno 20 kilometrov Natovega ozemlja, ne da bi ga zaznal en sam vojaški senzor, nato pa strmoglavil v jezero Drīdzis na vzhodu Latvije. Ob trku je eksplodiral. Poškodovanih ni bilo. Latvijske nacionalne oborožene sile so za tiskovno agencijo LETA povedale, da njihovi senzorji drona niso zaznali. Eksplozijo so policiji prijavili lokalni prebivalci. Opozorila prek mobilnega sistema javnega obveščanja ni bilo.

Mesec vdorov

Jezero Drīdzis je zadnji primer v mesecu, v katerem so oboroženi droni večkrat vstopili v baltski zračni prostor. 7. maja je dron zadel skladišče nafte v latvijskem Rēzekneju, kar je sprožilo odstop obrambnega ministra in nazadnje padec vlade. Latvijo zdaj vodi vlada v tekočih poslih, naslednje koalicije pa še ni na vidiku. 17. maja je dron vstopil v litovski zračni prostor, kjer so ga opazili civilisti, ne vojaški radar. Finska je 15. maja za kratek čas zaprla svoj južni zračni prostor po opozorilih o prihajajočem oboroženem dronu.

Eden od prestreznih poskusov je uspel. 19. maja je estonski radar sledil dronu, ki se je približeval z vzhoda. Nato je iz baze v Litvi dvignil romunska lovca F-16, ena raketa zrak-zrak pa ga je sestrelila nad estonskim poljem. Tri države so ukrep uskladile v 70 minutah. Razlika je bila preprosta: estonski senzorji so dron videli. V Latviji in Litvi ga niso.

Sistem za bombnike, grožnja pa so droni

Nato v baltskih državah na rotacijski osnovi namešča lovska letala v okviru misije nadzora zračnega prostora. Gre za mirnodobno nalogo, namenjeno prepoznavanju in spremljanju letal, ki zaidejo v zračni prostor zaveznic. Sistem je bil zasnovan za ruske bombnike, ki preizkušajo nordijsko obrambo, ne za majhne drone na višinah, kjer jih običajni radarji težko sledijo.

Predsedniki treh baltskih držav so 21. maja pozvali Nato, naj nadzor zračnega prostora nadgradi v misijo zračne obrambe, s stalnim pooblastilom za sestrelitev groženj brez čakanja na posamično politično odobritev. Tak premik zahteva soglasje vseh 32 zaveznic Nata, odločitve pa še ni. Generalni sekretar Rutte je julijski vrh v Ankari doslej predstavil kot pregled obrambe pred droni, ne kot odločanje o spremembi mandata.

Nacionalne vlade se premikajo hitreje. Poljski premier Donald Tusk je opozoril, da grožnja provokacij na vzhodnem krilu Nata »postaja dejstvo«, Varšava pa ob meji gradi lasten protidronski ščit. Litva je začela nameščati nizkovišinske radarje Giraffe 1X švedskega Saaba, ki naj bi pokrili pas med 30 in 300 metri višine, kjer letijo ti droni, vendar bo vključitev v sistem trajala več mesecev. Skupni odziv zaostaja za nacionalnimi.

Milijarde za rakete, drobiž za opozorila

Razkorak med vojaško in civilno pripravljenostjo je enako velik pri denarju. Latvija se pogaja o večmilijardnem evropskem obrambnem posojilu za vojaško opremo. Na civilni strani so pravila EU o elektronskih komunikacijah vse države članice zavezala, da do junija 2022 vzpostavijo mobilne sisteme javnega opozarjanja. Sredi leta 2025 sedem držav tega še ni storilo, med njimi Latvija in Finska. Evropska komisija proti nobeni ni začela postopka za ugotavljanje kršitev.

Latvija je prvo testno sporočilo prek celičnega oddajanja poslala julija 2025, in sicer za vremensko opozorilo. Sistem ostaja uveden le delno. Ko je dron zadel jezero Drīdzis, prebivalci niso prejeli samodejnega opozorila. Slišali so eksplozijo in sami poklicali policijo.

Latvijska vlada je padla zaradi napada v Rēzekneju. Tri tedne pozneje je vlada v tekočih poslih, ki jo je nasledila, opazovala še en oborožen dron, ki je neopažen priletel v državo.