UniCredit preseže 30% prag v Commerzbank

Andrea Orcel je delež gradil leto in pol. 2. junija je UniCredit v Commerzbank presegel 30 odstotkov, prag, pri katerem mora kupec po nemškem prevzemnem pravu objaviti obvezno ponudbo za vse preostale delničarje (Bloomberg). Če se prištejejo še izvedeni finančni instrumenti z denarno poravnavo, torej pogodbe, ki sledijo ceni delnice Commerzbank, ne prenašajo pa glasovalnih pravic, skupna gospodarska izpostavljenost UniCredita presega 50 odstotkov (MarketScreener). Gre za največji sovražni čezmejni poskus prevzema banke v zgodovini Evropske unije.

Kako je bil zgrajen delež

Prevzemna konstrukcija ima tri plasti, vsaka pa je bila zasnovana tako, da je čim dlje ostala pod regulativnimi sprožilci. Prva plast je 26,77 odstotka navadnih delnic. Druga je 3,22 odstotka v obliki zamenjav celotnega donosa, sklenjenih prek Nomure, Citibank in BNP Paribas. Ti izvedeni instrumenti lahko na zahtevo prinesejo dejanske delnice. Skupaj sta prvi dve plasti UniCredit potisnili čez 30-odstotni prag. Tretja plast, 13,19 odstotka v izvedenih instrumentih z denarno poravnavo, ne prenaša glasovalnih pravic in zato ostaja zunaj nemškega lastniškega praga (MarketScreener).

Ponujeno menjalno razmerje, 0,485 delnice UniCredita za delnico Commerzbank, posamezno delnico nemške banke vrednoti na približno 34,56 evra. Delnica Commerzbank na trgu kotira pri 37,90 evra (Ad-hoc-News). Po enem mesecu so delničarji ponudili le 1,1 odstotka delnic. Vlagatelji očitno računajo, da bo moral Orcel zvišati ceno.

Tri vlade iščejo odgovor, nobena ne more sama ustaviti posla

Kancler Friedrich Merz je pristop označil za »sovražen in agresiven«. Tiskovni predstavnik njegove vlade ga je opisal kot »povsem neprimernega in nepoštenega«. A nemški zakon o preverjanju tujih naložb se še nikoli ni uporabil proti banki. Organ za varstvo konkurence posla ne more blokirati. BaFin, nemški finančni nadzornik, lahko omeji Orcelovo komuniciranje z delničarji, ne pa same transakcije.

Nemir se ne konča v Berlinu. Francija je aprila sprejela Ordonnance 2026-255, ki bančnemu regulatorju daje pooblastilo za predhodno odobritev prevzemov, ki presegajo 15 odstotkov temeljnih rezerv banke (A&O Shearman). Pariz ima razlog za previdnost: uspešen sovražni napad na banko v euroobmočju bi ustvaril precedens, ki bi lahko nekoč dosegel tudi francoske institucije. Poljska je 26. maja sprejela vzporedno zakonodajo in razširila pristojnosti regulatorja pri spremembah bančnega lastništva (Polish Government). Obe vladi se sklicujeta na CRD VI, evropsko direktivo, ki določa skupna pravila bančnega nadzora. Tri države, trije zakoni, skoraj enak časovni okvir.

Kdo plača v vsakem primeru

Predsednica uprave Commerzbank Bettina Orlopp je predstavila program »Momentum 2030«, s katerim banka do konca desetletja cilja na 16,8 milijarde evrov prihodkov in podvojeno donosnost kapitala, torej dobiček, ki ga banka ustvari z denarjem delničarjev (Manager Magazin). Načrt vključuje 3.000 ukinjenih delovnih mest, kar naj bi stalo 450 milijonov evrov. Logika je neprijetna: znižati stroške, dvigniti ceno delnice in s tem podražiti prevzem.

Pri združitvi bi bil udarec globlji. Predstavniki zaposlenih ocenjujejo, da je v Commerzbank in njenih hčerinskih družbah ogroženih od 7.000 do 15.000 delovnih mest (n-tv). Sindikat Verdi podpira samostojnost banke, ker je druga možnost za zaposlene slabša.

V poslu je še manj viden plen. Commerzbank ima 69 odstotkov mBank, pete največje banke na Poljskem (Bankier.pl). Prevzem Commerzbank bi mBank po stranski poti pripeljal v italijansko lastništvo. Orcel je prodajo poljske Bank Pekao leta 2017 javno označil za »strateško napako«. Ta posel bi jo popravil.

Evropska centralna banka, ki nadzira banke v euroobmočju, je edina velika institucija, ki prevzem odkrito podpira. Podpredsednik Luis de Guindos je dejal, da nemško nasprotovanje »spodkopava enotni trg«. Predsednica Christine Lagarde je čezmejne združitve podprla kot nujne, če želijo evropske banke globalno tekmovati. Toda ECB banke nadzira. Vladam ne ukazuje.

Rok za sprejem ponudbe se izteče 3. julija. Popolna regulatorna odobritev se ne pričakuje pred sredino leta 2027. Vmesno obdobje bo pokazalo, ali je evropska bančna unija delujoč institucionalni okvir ali predvsem skupek pravil, ki jih vlade ob dovolj velikih interesih razlagajo po svoje.