ZDA sankcionirajo ICC, plačila še tečejo

Washington je 9. oktobra Mednarodno kazensko sodišče (MKS) kot ustanovo uvrstil na ameriški sankcijski seznam in zamrznil vse premoženje sodišča v ZDA ali v posesti ameriških oseb (OFAC, MKS). Začasno dovoljenje do 7. aprila 2027 ohranja zakonitost običajnih plačil, povezanih z ZDA (splošno dovoljenje OFAC št. 13). O podaljšanju odloča Washington. Evropske države, ki podpirajo sodišče, še niso javno povedale, kdo bi prevzel skrb za njegova plačila, če dovoljenje poteče.

ZDA so že prej uvedle sankcije proti posameznim sodnikom in tožilcem. Prejšnji mesec smo poročali, da pripravljajo ukrep proti sodišču kot ustanovi (To Brief).

Ameriški državni sekretar Marco Rubio pravi, da želijo s sankcijami sodišču preprečiti postopke proti Američanom in omejiti njegova sredstva (ameriško zunanje ministrstvo). ZDA niso pristopile k Rimskemu statutu, pogodbi, s katero je bilo sodišče ustanovljeno. Zavračajo njegovo pristojnost nad državljani držav, ki k pogodbi niso pristopile, med njimi ZDA in Izraelom.

Sodišče svojo pristojnost utemeljuje z ozemeljsko povezavo: po statutu lahko preiskuje zločine, storjene na ozemlju države članice, ne glede na to, kdo jih stori. Sankcije označuje za napad na vladavino prava in napoveduje, da bo nadaljevalo vse svoje postopke (MKS).

Kaj zajema šestmesečno dovoljenje

Na dan uvrstitve na seznam je ameriški Urad za nadzor tujega premoženja pri finančnem ministrstvu (OFAC) izdal štiri splošna dovoljenja, ki določene posle vnaprej izvzemajo iz prepovedi (OFAC). Veljajo samo za posle, povezane z ZDA: za ameriške osebe in podjetja ter denar, ki gre prek ZDA.

Najširše, splošno dovoljenje št. 13, zajema plačila, potrebna za delovanje sodišča. Mednje sodijo prispevki držav članic, plače, zdravstveno zavarovanje in najemnina. Dovoljenje velja do 7. aprila 2027 (splošno dovoljenje OFAC št. 13).

Po tem datumu ta plačila ne bodo več izvzeta iz prepovedi, razen če Washington dovoljenje podaljša. Informativni list ameriškega zunanjega ministrstva, ki ga je znova objavil Forth, to obdobje predstavlja kot čas za diplomatsko odpravo pomislekov ZDA (informativni list zunanjega ministrstva prek Forth). Washington je določil prepoved in rok, obenem pa lahko rok podaljša.

Zakaj dovoljenje samo po sebi ne zadrži ponudnika

Dovoljenje omogoča zakonito opravljanje storitve, ne zagotavlja pa, da bo ponudnik pri njej vztrajal. Banke, zavarovalnice in programska podjetja, ki imajo podružnice ali premoženje v ZDA oziroma uporabljajo ameriške korespondenčne banke, lahko sklenejo, da je tveganje preveliko. Korespondenčne banke so partnerske banke, ki obdelujejo čezmejna plačila.

Sodišče je enega od ponudnikov že izgubilo. Pogodba za zdravstveno zavarovanje s francosko zavarovalnico AXA se je 1. oktobra končala po dogovoru obeh strani, ki sta se bali širših sankcij (Reuters). Do prekinitve je prišlo še pred uvrstitvijo sodišča kot ustanove na sankcijski seznam.

Reuters je poročal tudi, da si je sodišče zagotovilo nadomestne bančne in zavarovalne storitve (Reuters). Kako se bodo te ureditve obnesle po novi uvrstitvi na seznam, še ni znano. Njihova trajnost ni preizkušena.

Podpora Evrope in meje njenega pravnega vzvoda

Osem vlad je 9. oktobra zavrnilo sankcije; med njimi sta bili tudi Kanada in Japonska (skupna izjava). V izjavi niso navedle skupne banke, jamstva ali zavarovalnice, ki bi skrbela za sodišče.

Nizozemska gosti sodišče. Premier Rob Jetten je šestmesečno obdobje označil za nujen čas za dialog in obljubil, da bo z zavezniki preučil protiukrepe (nizozemska vlada). Ni pa navedel banke, ki bi bila pripravljena obdelovati plačila sodišča.

Belgija želi odločneje ukrepati. Zunanji minister Maxime Prévot od EU zahteva, naj evropska podjetja zaščiti z Uredbo o blokiranju, vprašanje pa je uvrstil na dnevni red zasedanja zunanjih ministrov EU 12. oktobra (belgijsko zunanje ministrstvo).

Ministri lahko pritiskajo na Evropsko komisijo, odločitev pa je v njenih rokah. Uredba o blokiranju podjetjem v EU prepoveduje spoštovanje tujih sankcij, ki so navedene v uredbi. Trenutno so to ameriški ukrepi proti Kubi in Iranu; sankcije proti MKS lahko na seznam doda samo Komisija (EUR-Lex).

Tudi če Komisija to stori, ima uredba jasne meje. Ne more zaščititi premoženja podjetja v ZDA in banke ne more prisiliti, da sodišče sprejme med svoje stranke. S tem ostaja problem, ki se je pokazal pri AXA.

Razmerje moči je izrazito neenako. Washington odloča, ali bodo plačila sodišča, povezana z ZDA, dovoljena, in ali bo dovoljenje veljalo tudi po 7. aprilu. Evropske vlade so sodišče podprle z izjavami, vendar javno niso ponudile jamstva ponudnikom, ki bi prevzeli tveganje, če dovoljenje poteče. Evropska komisija mora zdaj odločiti, ali bo področje uporabe Uredbe o blokiranju razširila na sankcije proti MKS. Tudi če bo to storila, bo sodišče še vedno odvisno od bank in zavarovalnic, ki se bodo odločile ostati.