ZDA razbile enotnost G7 glede ruske nafte

G7 je na največjem letošnjem preizkusu usklajenega ukrepanja ostala brez skupnega odgovora. Finančni ministri so se 18. in 19. maja v Parizu sestali zaradi energetskega šoka po zaprtju Hormuške ožine, odšli pa s sporočilom, ki nikogar ne zavezuje k ničemur konkretnemu. Edini dejanski ukrep so sprejele ZDA, enostransko in proti volji evropskih zaveznic. Nafta je pri 112 dolarjih za sod, donosnosti obveznic v večjih gospodarstvih so dosegle najvišje ravni v več letih, Evropska centralna banka pa se bo 11. junija sestala brez dobre možnosti.

Pariz je prinesel zadržanost, ne olajšanja

Sklepno sporočilo je pozvalo k »uravnoteženi rasti in makroekonomski stabilnosti«. V jeziku finančnih ministrov to pomeni: brez večje javnofinančne porabe. Prevladala je zadržanost, ne spodbuda. Ni bilo skupnega sproščanja strateških naftnih rezerv, usklajenega signala o obrestnih merah ali nujnega paketa.

Edini oprijemljiv rezultat je prišel iz Washingtona. ZDA so še drugič podaljšale izvzetje iz sankcij za rusko nafto, čeprav so evropskim zaveznicam pred tem dale vedeti, da tega ne bodo ponovile. Namen je preprost: nadomestiti iransko nafto, ki je zaradi zaprtja Hormuške ožine izpadla s trga, z rusko surovo nafto. Evropske vlade temu nasprotujejo, ker takšna poteza slabi sankcijski režim, ki ga izvajajo od ruske invazije na Ukrajino.

Nemški finančni minister Lars Klingbeil je poskušal odpreti drugo razpravo: o uniji kapitalskih trgov, torej načrtu za povezovanje razdrobljenih evropskih investicijskih trgov, in o akcijskem načrtu G7 za prehransko krizo, ki bi zavaroval mineralne in kmetijske dobavne verige. Oba predloga odražata nemško oceno, da kriza ni omejena na ceno nafte. Ob sporu glede sankcij nista dobila zagona.

Francija je ustavila razpravo o drugem sproščanju strateških naftnih rezerv Mednarodne agencije za energijo. Marčno sproščanje je bilo največje v 50-letni zgodovini agencije, vendar je pokrilo le del izpada dobave iz Hormuške ožine. Pariz vztraja, da je treba preostale rezerve hraniti za slabše scenarije.

Trgi so svojo oceno dali že med vrhom. Donosnost nemških zveznih obveznic, torej obrestna mera, po kateri se zadolžuje Berlin, je dosegla najvišjo raven po letu 2011. Donosnost japonskih 30-letnih obveznic je bila najvišja doslej. Globalna razprodaja obveznic je pokazala ravno nasprotno od stabilnosti, ki naj bi jo G7 projicirala.

Nemogoči junij za ECB

Evropska centralna banka, ki določa stroške zadolževanja v 20 državah z eurom, je zato pred zasedanjem 11. junija ujeta.

Inflacija v euroobmočju se zvišuje skoraj izključno zaradi energije. Če iz podatkov izločimo energijo in hrano, je osnovna rast cen šibkejša. Gospodarstvo je hkrati skoraj obstalo. Kombinacija višjih cen in stagnacije proizvodnje je stagflacija, razmere, v katerih centralne banke nimajo čistega orodja.

Dvig obrestnih mer podraži hipotekarna in poslovna posojila. To deluje, kadar inflacijo poganja premočno povpraševanje, ker gospodinjstva in podjetja porabljajo preveč. Pri motnji v dobavi skozi Hormuško ožino pa višje obrestne mere ne ustvarijo dodatne nafte. Trgi kljub temu pričakujejo junijski dvig, kar pomeni, da bi ECB zaostrovala denarno politiko proti težavi, ki je z njenimi instrumenti ne more odpraviti.

Kdo bo prevzel udarec

Nemčija je napoved rasti za drugo četrtletje 2026 znižala na 0,3 odstotka. Popravek navzdol kaže, kako močno energetski šok pritiska na že krhko industrijsko osnovo. Kemična, kovinska in steklarska industrija od leta 2022 zmanjšujejo zaposlenost in proizvodnjo. Začasno znižanje davka na goriva se izteče konec junija, nadomestnega ukrepa pa Berlin še ni napovedal.

Italija je Evropsko komisijo prosila, naj izdatke za energijo izvzame iz fiskalnih pravil EU, ki omejujejo javno zadolževanje držav euroobmočja. Bruselj je prošnjo zavrnil in opozoril na milijarde evrov evropskih sredstev, ki jih Italija še ni porabila. Obrambni izdatki so iz teh pravil že izvzeti, energetski niso. Nobena članica G7 ni podprla italijanskega pritiska za širšo prožnost.

Evropska komisija bo 21. maja objavila nove gospodarske napovedi. Če bodo potrdile upočasnitev, se bo povečal pritisk na Bruselj, naj zrahlja fiskalne omejitve, in na ECB, naj obrestne mere pusti pri miru. Glavne evropske gospodarske institucije trenutno vlečejo v različne smeri: G7 zahteva strožje proračune, trgi pričakujejo dražji denar, dobavna kriza pa ostaja zunaj dosega obeh vzvodov.