ZDA ohranile izvoz dizla, G7 molči o količinah

Donald Trump je 2. oktobra napovedal, da ZDA ne bodo omejile izvoza dizelskega goriva (The Journal). Tako ostaja odprta dobavna pot, od katere je Evropa močno odvisna. Istega dne so voditelji skupine G7 obljubili izredno sprostitev nafte in goriv, ne da bi povedali, koliko bo med njimi dizelskega goriva.

»Ne bomo prepovedali izvoza,« je Trump povedal novinarjem v Beli hiši (The Journal). Še 30. septembra je dejal, da o prepovedi »razmišlja« (CNBC). Prepovedi ni nikoli podpisal, zato je umaknil grožnjo, ne pa že sprejetega ukrepa.

Po poročanju Reutersa naj bi ameriški uradniki Francijo in Nemčijo pozvali, naj sprostita zaloge dizelskega goriva, sicer bi ZDA omejile izvoz. Evropa naj bi v odgovor razmišljala o novi sprostitvi zalog (SRN News). Po navedbi enega vira so ZDA zahtevale, naj Evropa v šestih mesecih sprosti 120 milijonov sodčkov dizelskega goriva (MarketScreener). V tej luči je grožnja z omejitvami videti kot vzvod za pritisk na evropske zaloge.

Washington je ukrep utemeljeval z domačimi potrebami. Ameriški minister za energijo Chris Wright je dejal, da ZDA pred žetvijo in kurilno sezono potrebujejo več dizelskega goriva (MarketScreener).

Kaj je G7 obljubila in česa ni opredelila

Dogovor G7 ne določa količine dizelskega goriva, primerljive z omenjeno zahtevo. Voditelji so se dogovorili, da bodo usklajevali sprostitev do 100 milijonov sodčkov nafte in goriv v štirih mesecih (Elizejska palača). O samem dogovoru smo pisali ob njegovi objavi (To Brief).

Sprostitev bo usklajevala Mednarodna agencija za energijo (IEA), organizacija bogatejših držav, ki upravlja izredne zaloge nafte. Voditelji so obljubili »znaten« delež dizelskega goriva v prvih 20 dneh in se dogovorili, da si med seboj ne bodo omejevali izvoza (izjava G7).

Skupna številka združuje surovo nafto in že predelana goriva. Dogovor ne razčleni količin po vrsti goriva, ne pove, koliko bo sprostila posamezna država, in ne določa, kam bodo goriva namenjena. Razlika je pomembna, ker je treba surovo nafto najprej predelati v rafineriji, IEA pa je marca opozorila, da predelava ne more vedno slediti rasti dobave surove nafte (IEA).

Nekateri sodčki morda tudi niso dodatna ponudba. Oktobrsko besedilo ne pove, ali se v skupno količino vštevajo tudi sodčki, ki jih članice še niso sprostile v okviru večje zaveze iz marca (RTÉ). Nizozemska je denimo 2. oktobra ponudila dizelsko gorivo in bencin v okviru te marčevske zaveze (nizozemska vlada). Zgodnejša dobava pomaga, vendar ne poveča skupne ponudbe.

Kdo je bil izpostavljen in kako se je odzval trg

Evropa velik del dizelskega goriva uvozi že kot končni proizvod. V prvi polovici leta 2026 je uvoz pokril 46 odstotkov evropske porabe, ZDA pa so prispevale 40 odstotkov tega uvoza (BNP Paribas). Če bi se ameriški izvoz ustavil, bi prevozniki, kmetje, gradbena podjetja in vozniki dizelskih avtomobilov tekmovali za gorivo iz drugih rafinerij.

Trgovci so se hitro odzvali. Med pogovori 2. oktobra je cena evropskih terminskih pogodb za dizelsko gorivo, ki določajo ceno prihodnje dobave, padla za približno 83 dolarjev na tono oziroma 5,75 odstotka (The Jakarta Post). Novica o sprostitvi zalog in Trumpov umik grožnje sta prišla hkrati, zato ni mogoče ločiti njunega vpliva na padec cene. Ta kaže, da se je trg oddahnil ob umiku grožnje; posledic dejanske prepovedi pa trg ni preizkusil.

Cene na črpalkah se spreminjajo počasneje. Med terminsko borzno ceno in ceno litra na črpalki so davki, stroški prevoza, marže trgovcev in gorivo, kupljeno po starejših cenah. Evropska komisija ocenjuje, da je dobava dizelskega goriva v EU stabilna, cene pa ostajajo visoke zaradi napetosti na svetovnem trgu (Evropska komisija). Težava je torej visoka cena za uporabnike dizelskega goriva, ne njegovo fizično pomanjkanje.

Dokazi podpirajo jasen sklep: ZDA niso ustavile izvoza dizelskega goriva, kar je danes izmerljiva korist za Evropo. Koliko dodatnega dizelskega goriva bo prinesla zaveza G7, še ni znano. Dokler vlade članic ne objavijo, koliko sodčkov je dodatnih in koliko jih vsebuje dizelsko gorivo, prevozniki in vozniki ne morejo oceniti, koliko bo dogovor znižal njihove stroške.