Dogovor ZDA-Iran odpira 60-dnevni preizkus Hormuza

Memorandum med ZDA in Iranom je bil podpisan 14. junija. Cena nafte Brent je zdrsnila pod 83 dolarjev za sod, evropske cene plina pa so ob pričakovanjih o ponovnem odprtju poti upadle (The Guardian). Trgi so se odzvali takoj. Še isti dan je Skupni center za pomorske informacije raven nevarnosti v Hormuzu znižal z »hude« na »znatno«, vendar opozoril, da mine in nestabilne razmere še vedno pomenijo tveganje za obsežen trgovski promet (CNBC). Zavarovalnice cen niso premaknile. Razkorak med optimizmom trgov in previdnostjo zavarovalnega sektorja bo določil naslednjo fazo za Evropo.

Okvir s 14 točkami zajema premirje na vseh frontah, tudi v Libanonu, odpravo ameriške pomorske blokade v 30 dneh, iransko omogočanje prostega prehoda za 60 dni, takojšnje izjeme za iransko surovo nafto ter nadaljnja jedrska pogajanja pod nadzorom Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), agencije ZN za jedrski nadzor (CNN, Al Jazeera). Memorandum je politični okvir. Ne deluje kot dovoljenje za trgovanje, resolucija Varnostnega sveta ZN ali pravni akt EU. Popolna odprava sankcij, dostop do zamrznjenega premoženja in zavezujoč jedrski dogovor ostajajo v pogojeni poznejši fazi.

Za evropske uvoznike je ključno, ali se bodo tri ločene izvedbene poti dovolj hitro ujele: pomorska varnost, sankcijsko pravo in jedrsko preverjanje.

Tri časovnice brez skupnega ritma

Najpočasneje teče pomorska časovnica. Premije za vojno tveganje ostajajo pri 1 do 4 odstotkih vrednosti ladje za posamezen prehod skozi Hormuz, medtem ko so pred konfliktom znašale manj kot 0,1 odstotka. Ameriške vojaške smernice iz sredine junija so še vedno opisovale omejeno južno pot skozi omanske vode, poročanje o nevarnosti min in obvezno preverjanje ladij prek radijskih klicev (gCaptain). S&P Global je praktično ponovno odprtje opredelil kot vzdržne trgovske tokove blizu predvojnih količin, več tednov plovbe brez incidentov, potrjeno odstranitev nevarnosti in široko dostopno zavarovanje (S&P Global). Nič od tega še ne obstaja. Zavarovalnice ostajajo v položaju čakanja (Business Standard), Mednarodna agencija za energijo pa je opozorila, da bo okrevanje izvoza iz Zaliva postopno, ker razminiranje in ureditev tranzita še nista rešena (GTReview).

Sankcijska časovnica potrebuje dokumente, ne govorov. Olajšave postanejo operativne šele, ko OFAC, urad ameriškega finančnega ministrstva za izvajanje sankcij, objavi dejanske regulativne izjeme (OFAC). Evropska podjetja so hkrati še naprej ločeno zavezana Uredbi 267/2012 in Sklepu 2010/413/SZVP, dokler ju Svet EU, v katerem zakonodajno odločajo vlade držav članic, formalno ne spremeni. Ameriška izjema ne prepiše evropskega prava. Oddelki za skladnost, banke in zavarovalnice se ravnajo po objavljenih pravnih aktih, ne po predsedniških izjavah ob robu G7.

Jedrska časovnica je odvisna od inšpektorjev. Skupina E4, ki jo sestavljajo Francija, Združeno kraljestvo, Nemčija in Italija, je memorandum pozdravila, vendar je sproščanje sankcij vezala na »jasne, preverljive iranske jedrske korake ob sodelovanju IAEA« (Government of the Netherlands). Tudi izjava EU Svetu guvernerjev IAEA je ponovila podporo celovitim nadzornim ukrepom in neomejenemu dostopu inšpektorjev, vključno z nenapovedanimi obiski na neprijavljenih lokacijah (EEAS). Brez obnovljenega preverjanja politična podlaga za odpravljanje sankcij oslabi, še preden jo lahko kdo zgradi.

Kdo varuje plovno pot?

Pomorski odziv razkriva tiho institucionalno delitev. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je priznala, da bo hormuško komponento vodila francosko-britanska koalicija, medtem ko operacija ASPIDES, obstoječa pomorska misija EU v Rdečem morju, ostaja tam, kjer je (EEAS). Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je opisal »strogo obrambno mednarodno misijo«, ki naj bi bila že pripravljena na hitro napotitev (Barrot remarks). Belgija je nakazala možnost podpore pri razminiranju z minolovcem Primula, čeprav formalnega ukaza o napotitvi po razpoložljivih podatkih ni bilo mogoče potrditi (The Brussels Times).

V praksi Hormuza ne varuje »Evropa«. Na to se pripravlja koalicija pod francosko-britanskim vodstvom, s političnim kritjem E4 in s posameznimi sredstvi držav članic. Če ladijski promet kljub diplomatskemu naslovu ostane nevaren, odgovornost ne bo tekla skozi Bruselj, temveč skozi nacionalne prestolnice in priložnostne koalicije.

Lažna sinhronizacija

Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost je sporočil, da se bodo končna pogajanja začela šele po tem, ko bo druga stran najprej izpolnila svoje zaveze (Iran International). Že pri zneskih zamrznjenega premoženja se poročila razlikujejo: eno govori o 25 milijardah dolarjev, drugo o 24 milijardah, od tega 12 milijardah vnaprej (Al-Monitor, Iran International). Priloge so bile v času Macronovih izjav na vrhu G7 še v zaključnem usklajevanju.

Washington lahko dogovor razglasi hitreje, kot lahko pomorski operaterji odstranijo mine, zavarovalnice ponovno ocenijo poti, Bruselj spremeni pravo in IAEA preveri ravni bogatenja urana. Evropska podjetja in potrošniki stojijo na počasnem koncu vsake od teh časovnic. Prvi bodo plačali, če se politično praznovanje in trgovska resničnost razideta.