Ameriška dajatev dviga avtomobilske carine na 35%

Evropski avtomobili, namenjeni v ZDA, se zdaj lahko znajdejo pod skupno carinsko obremenitvijo do 35 odstotkov. Jeklo in aluminij: 60 odstotkov. Trumpova administracija je 2. junija predlagala dodatno 10-odstotno carino na izvoz iz EU, in sicer povrhu že veljavnih dajatev, ker naj Evropa v svojih dobavnih verigah ne bi dovolj ukrepala proti prisilnemu delu (USTR, CNBC). EU je leta 2024 v ZDA izvozila za 532 milijard evrov blaga (Bundesregierung). Velik del te trgovine je zdaj izpostavljen novemu pribitku.

Zamenjana pravna podlaga

Za te carine je Washington potreboval drugo pravno oporo. Vrhovno sodišče je februarja v zadevi Learning Resources proti Trumpu s šestimi glasovi proti trem odločilo, da predsednik ne more uporabiti zakona IEEPA, torej zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih za varnostne krize, kot podlage za uvajanje carin (Supreme Court). Vse carine, sprejete na tej podlagi, so v nekaj dneh prenehale veljati.

Administracija se je zato oprla na drug zakon. Ameriški trgovinski predstavnik je 12. marca začel preiskave po členu 301 proti 60 državam, kar je trgovinskopravni instrument z jasno kongresno podlago. Očitek je, da te države dopuščajo vstop blaga, povezanega s prisilnim delom, v svoje dobavne verige. EU bi doletela 10-odstotna dodatna carina; države brez zakonodaje o prisilnem delu, med njimi Japonska in Južna Koreja, pa 12,5-odstotna.

Politični okvir je učinkovit, ker se boju proti izkoriščanju težko kdo javno zoperstavi. Bernd Lange, predsednik odbora Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino, je ugotovitve kljub temu označil za »popolnoma absurdne« (NBC News) in opozoril, da je EU svojo prepoved uvoza izdelkov, proizvedenih s prisilnim delom, sprejela že leta 2024 (Council of the EU). Njegova ocena je bila neposredna: »Najprej se sprejme carinski ukrep, nato se poišče ustrezna pravna utemeljitev.«

Toda Washington ima tudi stvaren argument. Uredba EU o prisilnem delu se začne uporabljati šele decembra 2027. Poleg tega ameriški pristop domneva, da je vsak izdelek iz kitajske pokrajine Xinjiang obremenjen, dokler uvoznik ne dokaže nasprotnega, evropski model pa dokazno breme nalaga regulatorjem, ne podjetjem. Evropska komisija je carine označila za »neupravičene«. Obe strani navajata isti cilj, vendar je triletni zamik izvrševanja za EU pri pogajalski mizi šibka točka.

Kdo plača seštevek carin

Dajatev zaradi prisilnega dela se prišteje k že veljavnim carinam. Škoda se zato ne meri pri desetih odstotnih točkah, temveč pri skupni obremenitvi posameznega sektorja.

Trgovinski dogovor iz Turnberryja, okvirni sporazum med EU in ZDA iz avgusta 2025, je večino carin določil pri 15 odstotkih. Z dodatnimi desetimi odstotnimi točkami bi osnovna obremenitev za večino izvoza iz EU dosegla 25 odstotkov. Pri jeklu in aluminiju, kjer carine po členu 232 zaradi nacionalne varnosti že znašajo 50 odstotkov, bi skupna stopnja narasla na 60 odstotkov. Pri avtomobilih, ki jih že bremenijo 25-odstotne avtomobilske carine, bi dodatek stopnjo potisnil proti 35 odstotkom. Bernstein Research izračunava, da bi že 10-odstotna zvišanje letos zmanjšalo dobiček iz poslovanja nemških avtomobilskih proizvajalcev za 2,6 milijarde evrov.

Farmacevtski izdelki, največja izvozna kategorija EU v ZDA z 22,5 odstotka celotne blagovne menjave, so izrecno izvzeti, enako energenti in deli za letala. To za zdaj ščiti Irsko, ki je močno odvisna od farmacevtskega izvoza, nemški avtomobilski in strojni sektor pa ostajata neposredno izpostavljena.

Nemška gospodarska zbornica DIHK poroča, da se 59 odstotkov anketiranih podjetij že sooča z višjimi stroški skladnosti zaradi ameriških carin, 14 odstotkov pa jih zmanjšuje poslovanje v ZDA. Med podjetji, ki ostajajo na ameriškem trgu, jih 68 odstotkov strošek prek višjih cen prenaša na ameriške kupce. Evropski izvozniki izgubljajo del marž, ameriški potrošniki pa plačujejo višje cene. Razmerje je odvisno od pogajalske moči, vendar sta se približno dve tretjini podjetij že odločili, kam bosta prevalili strošek.

Carine še niso dokončne. Javno posvetovanje traja do 6. julija. Največja neznanka je izvzetje farmacije: če odpade, se izpostavljenost EU poveča za približno petino. Člen 301 stoji na trdnejši kongresni podlagi kot IEEPA. A splošne carine na ravni držav, uvedene zoper zaveznice zaradi razlik v časovnici izvrševanja pravil, sodišča še niso preizkusila. Na to bo morala odgovoriti naslednja pravna bitka.