ZDA lahko zadržijo evropsko orožje za Ukrajino

Časnik Financial Times poroča, da so ameriški uradniki 10. in 11. oktobra poklicali predstavnike Kijeva in evropskih prestolnic ter zahtevali, naj Ukrajina ustavi napade na ruske rafinerije nafte (Financial Times). Po navedbah časnika so opozorili, da bi lahko prekinili izmenjavo obveščevalnih podatkov in ovirali dobavo ameriškega orožja, ki ga zaveznice kupujejo za Ukrajino. Orožje prihaja iz ameriških zalog, čeprav ga plačujejo evropske države (NATO). Prekinitev dobav ni potrjena. Poročilo o grožnji pa pokaže, kdo nadzira dobavo.

Poročilo ima omejeno dokazno podlago. Financial Times se sklicuje na anonimne evropske uradnike, ki so klice prejeli ali so bili o njih obveščeni. Časnik ni navedel imen ameriških sogovornikov in ni objavil pisnega navodila. Reuters poročila ni mogel preveriti, Bela hiša pa se sprva ni odzvala (Reuters).

Klici so sledili srečanju, katerega potek je sporen. Trumpova odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner sta 9. oktobra v Miamiju skoraj osem ur prepričevala ukrajinske pogajalce, naj ustavijo napade na rafinerije. Ukrajinski uradnik je dejal, da sta odposlanca zagrozila z ustavitvijo izmenjave obveščevalnih podatkov; ameriški uradnik je zanikal, da bi izrekla izrecno grožnjo (Axios). Ukrajinska delegacija je predčasno odšla (To Brief). Poročilo FT dodaja še možnost oviranja dobav orožja in kaže, da se je pritisk razširil tudi na evropske vlade.

Kaj Evropa plačuje in o čem odloča Washington

Dobave potekajo prek mehanizma Prioritised Ukraine Requirements List (PURL), seznama prednostnih potreb Ukrajine. Natov vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo oblikuje pakete glede na potrebe Ukrajine in količino opreme, ki jo ZDA lahko namenijo iz svojih zalog (NATO). Zavezniške vlade odločijo, ali jih bodo plačale.

Znesek je velik. Do 8. oktobra se je več kot dve tretjini članic Nata ter Avstralija in Nova Zelandija zavezalo prispevati več kot 6 milijard dolarjev (NATO).

Plačilo državi donatorki ne daje nadzora nad dobavo. Oprema prihaja iz ameriških zalog, zato lahko doseže Ukrajino le, če jo Washington sprosti. ZDA bi tako lahko zadržale pakete, ki so jih evropske države že financirale, ne da bi za to porabile lastna sredstva.

Sama grožnja še ne pomeni, da so dobave ustavljene. Natova izjava, da dobave potekajo, je bila objavljena pred klici, zato ne pove, ali so se nadaljevale. Do 11. oktobra noben imenovani ameriški, ukrajinski ali Natov predstavnik ni javno potrdil ukaza za ustavitev dobave katerega od paketov ali prekinitev izmenjave obveščevalnih podatkov (Financial Times).

Prejšnja prekinitev, trg goriv in pogoj Kijeva

Washington je podporo Ukrajini že ustavil, vendar v drugačni obliki. 5. marca 2025 je prekinil izmenjavo obveščevalnih podatkov (Washington Post). Po pogovorih v Džedi 11. marca jo je znova vzpostavil skupaj z ameriško vojaško pomočjo (AP). Takrat je šlo za ameriško pomoč in obveščevalne podatke, ne za orožje, ki so ga kupile druge države.

Ameriški uradniki niso javno pojasnili, zakaj so jim ruske rafinerije pomembne. Napadi so očitno prizadeli rusko proizvodnjo goriv. Mednarodna agencija za energijo (IEA) ugotavlja, da je bila proizvodnja bencina približno 20 odstotkov manjša kot leto prej, proizvodnja dizelskega goriva pa skoraj 30 odstotkov manjša, ob že tako napetem trgu goriv (IEA). To je tržno ozadje. Iz poročanja ne izhaja, da bi cene goriv vplivale na klice.

Trump je razglasil energetsko premirje, vendar njegovih pogojev ni objavil. Ukrajina je odgovorila s svojim pogojem.

Zelenski je 11. oktobra dejal, da Ukrajina ne bo napadala ruskih energetskih objektov, če bo enako ravnala tudi Rusija (ukrajinsko predsedstvo). Kijev svoj pogoj utemeljuje z vzajemnostjo. Če bi se napadom odpovedala le Ukrajina, bi ruske rafinerije lahko znova povečale proizvodnjo, ruske rakete pa bi še naprej zadevale ukrajinsko električno omrežje.

Le Bela hiša in Natovo vojaško poveljstvo lahko povesta, ali se dobava paketov, ki so jih zaveznice že financirale, nadaljuje; o poročilu se javno nista izrekla. Poročilo o grožnji še ni potrjeno. Evropa lahko plača ameriško orožje za Ukrajino, o njegovi sprostitvi pa odloča Washington.