Pentagon ZDA iz Nemčije in Poljske umika 9,000 vojakov in raketno obrambo

Transatlantski varnostni red, ki je po letu 1949 temeljil na stalni ameriški vojaški prisotnosti v Evropi, se zdaj krči z odločitvami Pentagona. ZDA so maja 2026 hkrati umaknile 5.000 vojakov iz Nemčije, odpovedale rotacijo oklepne brigade s 4.000 vojaki na Poljsko in opustile načrt za namestitev manevrirnih raket Tomahawk na evropskih tleh. Skupni učinek je vrnitev ameriških sil na raven pred rusko obsežno invazijo na Ukrajino, hkrati pa nastaja vrzel v zmogljivostih, ki je nobena evropska država ne more zapolniti pred koncem desetletja.

Bilateralna tekma

V nekaj dneh je najmanj pet vzhodnih zaveznic Nata začelo javno prepričevati Washington, naj odhajajoče sile premesti k njim. Romunski predsednik Nicușor Dan je dejal, da je država pripravljena gostiti »toliko ameriških vojakov, kolikor je mogoče«, pri čemer je izpostavil 4 mrd. evrov vredno širitev letalskega oporišča Mihail Kogălniceanu ob Črnem morju (Capital.ro, Antena3). Pomembnejši od same ponudbe je bil njen okvir: Dan je predlagal »Nato 3.0«, formulo delitve bremen, po kateri bi se vsaka zaveznica zavezala sorazmerno, z 3,5 odstotka BDP in dodatno obveznostjo v višini 1,5 odstotka, da bi utemeljila večjo ameriško prisotnost. Romunija ne prosi le za vojake. Ponuja novo arhitekturo, s katero bi si jih prislužila.

Poljska, ki že zdaj na rotacijski podlagi gosti približno 10.000 ameriških vojakov, je javno vztrajala, da se ni nič spremenilo, čeprav so njeni generali potrdili, da je odpoved brigade dejanska. Litva je ponudila prostor za dodatnih 1.000 vojakov. Vzhodne zaveznice ameriško vojaško prisotnost vse bolj obravnavajo kot nagrado, ki jo je mogoče dobiti z dvostranskim lobiranjem, mimo skupnega zavezniškega načrtovanja.

Primanjkljaj dolgega dosega

Število vojakov pritegne največ pozornosti, vendar je evropske vojaške načrtovalce bolj vznemirila tišja odpoved. Pentagon je opustil tudi bataljon za orožja dolgega dosega v Nemčiji, enoto, ki bi upravljala kopenske lansirnike Typhon, sposobne izstreljevati manevrirne rakete Tomahawk z dosegom več kot 1.600 kilometrov. To je bil edini načrtovani popravek neravnotežja, s katerim se Evropa sooča, odkar je Rusija v Kaliningradu namestila rakete Iskander, ki lahko nosijo tudi jedrske konice. Najdaljši nemški kopenski sistem doseže 84 kilometrov. Evropska alternativa, konzorcij ELSA za razvoj skupne rakete dolgega dosega, prvih zmogljivosti ne more zagotoviti pred sredino tridesetih let.

Berlin je odgovoril s pospešenim poskusom neposrednega nakupa do 400 raket Tomahawk in lansirnikov Typhon — torej sistema, ki ga ZDA niso hotele namestiti same. Francija je napovedala 36 mrd. evrov dodatnih obrambnih izdatkov do leta 2030, vključno s štirikratnim povečanjem proizvodnje streliva in razširjenim jedrskim odvračanjem, ki ga ponuja kot zaščito osmim evropskim partnericam.

Pravna varovalka

Odločitev je sprožila najresnejši kongresni izziv predsednikovi evropski drži v zadnjih desetletjih. Člen 1249 zakona o nacionalni obrambni odobritvi za proračunsko leto 2026, letnega zakona, ki ureja porabo Pentagona, določa spodnjo mejo 76.000 ameriških vojakov v Evropi. To mejo je mogoče prebiti šele, ko obrambni minister kongresu potrdi, da zmanjšanje služi nacionalni varnosti in da so se zaveznice o njem posvetovale. Noben pogoj ni bil izpolnjen. Predsednik odbora predstavniškega doma za oborožene sile Mike Rogers je opozoril na »bolečino«, če bodo zakonski minimumi kršeni. Kongresnik Don Bacon je odpoved poljske rotacije označil za »klofoto« najtesnejšim ameriškim zaveznicam. Odpor je dvostranski, vendar kongres predsedniškega ukaza o razmestitvi ne more neposredno razveljaviti. Na voljo ima predvsem omejitve financiranja, medtem ko je časovnica umika šest do dvanajst mesecev.

Kaj ostaja

Formalna plast Natovega odvračanja, večnacionalne bojne skupine, ki so od leta 2016 nameščene vzdolž vzhodnega krila in skupaj štejejo 10.232 pripadnikov pod vodstvom evropskih okvirnih držav, ostaja nedotaknjena. Nemška brigada s 5.000 vojaki, načrtovana za Litvo, naj bi bila še vedno vzpostavljena leta 2027. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je na vrhu B9 vztrajal, da je ameriška prisotnost še vedno »obsežna in množična«.

Nizozemska vojaška obveščevalna služba ocenjuje, da bi bila Rusija lahko pripravljena preizkusiti vzhodno mejo Nata v enem letu po koncu sovražnosti v Ukrajini. Obdobje povečanega tveganja, od leta 2027 do 2029, je prav čas, ko evropskih nadomestnih zmogljivosti še ne bo. Evropa skuša zgraditi odvračalno arhitekturo, ki jo je desetletja prepuščala ZDA, vendar njenega roka ne določajo evropski javni razpisi, temveč hitrost ruske obnove vojaške moči.