ZDA želijo 120 milijonov sodov evropskega dizla

ZDA so Francijo in Nemčijo pozvale, naj sprostita izredne zaloge dizla, sicer bi lahko omejile ameriški izvoz tega goriva. Po navedbah enega vira naj bi Washington od celotne EU zahteval sprostitev 120 milijonov sodčkov v šestih mesecih (Reuters). Prodaja zalog bi lahko znižala cene, vendar bi bila Evropa pozneje manj zavarovana ob prekinitvi dobave. Dogovora o sprostitvi ali prepovedi za zdaj ni.

Poziv z grožnjo v ozadju

Washington poziv predstavlja kot delitev bremena. Ameriški minister za finance Scott Bessent je dejal, da so ZDA marca sodelovale pri usklajeni sprostitvi strateških rezerv, zato bi morali zavezniki zdaj izpolniti svoje zaveze. Minister za energetiko Chris Wright je ocenil, da bi dodatne količine dizla pomagale pred žetvijo in začetkom kurilne sezone (Reuters).

Grožnja je manj dorečena od poziva. Donald Trump je podprl razmislek o začasni prepovedi izvoza, hkrati pa se vprašal, ali bi ta zvišala cene bencina v ZDA. Wright je svaril pred splošno prepovedjo (Washington Post). Odredbe o uvedbi prepovedi še niso izdali.

Evropa ima razlog, da grožnjo vzame resno. Po avgustovskem podatku so ZDA zagotavljale približno polovico uvoza dizla v EU (Euronews). Če bi tako velik dobavitelj izpadel, bi evropski kupci za pošiljke tekmovali z drugimi.

Ocena morebitnih stroškov temelji na modelu, ne na napovedi. Oxford Economics je izračunal, da bi se veleprodajne cene dizla v Evropi, ki jih rafinerije in trgovci zaračunajo, preden gorivo pride na črpalko, ob popolni prepovedi izvoza zvišale za 40–50 odstotkov. Ta najslabši scenarij pojasnjuje, zakaj je evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič opozoril, da bi omejitve ZDA škodovale evropskemu gospodarstvu (Euronews).

Kdo ima zaloge

Evropska komisija nima lastnih zalog dizla. Vsaka država članica vzdržuje svoje izredne zaloge; hranijo jih javne ustanove ali naftne družbe, ki jih morajo imeti, vlade pa jih sproščajo po nacionalni zakonodaji (direktiva EU o zalogah). Zato je Washington pritisk usmeril na Pariz in Berlin, ne na Komisijo.

Zahtevana sprostitev bi bila obsežna. Po podatkih CGTN, ki se je skliceval na podatke Eurostata za maj 2025, so takrat izredne zaloge dizelskega goriva in plinskega olja v EU znašale približno 39 milijonov ton. Po oceni CGTN bi zahtevanih približno 16 milijonov ton predstavljalo okoli 41 odstotkov teh zalog (CGTN). Podatki so stari več kot leto dni, zato bi bil današnji delež lahko večji ali manjši.

Berlin je zadržan. Nemško ministrstvo za gospodarstvo je sporočilo, da od Mednarodne agencije za energijo (IEA), ki usklajuje sproščanje rezerv med državami uvoznicami nafte, ni prejelo novega poziva. Opozorilo je tudi, naj se trga ne vznemirja (Bloomberg).

Zakaj ni zagotovljeno, da bodo goriva na črpalkah cenejša

Evropska komisija položaj vidi kot problem cen, ne pomanjkanja goriva. Njena tiskovna predstavnica Anna-Kaisa Itkonen je dejala, da se EU ne sooča s pomanjkanjem dizla, temveč s »krizo dostopnosti« (EU Perspectives). Gorivo za osebni prevoz je bilo avgusta v EU za 23,8 odstotka dražje kot leto prej; kazalnik vključuje bencin in dizel (Eurostat). Stroške dizla najprej občutijo prevozniki in kmetje, saj ga neposredno porabljajo v tovornjakih in traktorjih.

Sprostitev zalog bi vplivala na veleprodajni trg. Dodatne količine na trgu lahko znižajo veleprodajno ceno, tudi če jih vlade prodajo po takrat veljavni tržni ceni. Ali bo manj plačal tudi prevoznik, je odvisno od trgovcev na drobno: ti lahko znižanje prenesejo le deloma ali z zamikom, razliko pa obdržijo kot maržo.

Poljska analitičarka trga goriv Urszula Cieślak je opozorila, da prodaja zalog po tržni ceni voznikom ne bi samodejno pocenila goriva, prodaja pod tržno ceno pa bi lahko korist prenesla na posrednike (Fakt). Mehanizem je preprost: trgovec, ki poceni kupi gorivo iz državnih zalog, ga lahko proda po tržni ceni in obdrži razliko. Popust se tako pozna v bilanci trgovca na debelo, kmet pa ga ne dobi.

Tudi zavarovanje z zalogami ima svojo ceno. Vsak danes prodani sodček ne bo več na voljo ob naslednji prekinitvi dobave, ustanove ali podjetja, ki zaloge hranijo, pa jih bodo morala pozneje znova napolniti.

Članice IEA naj bi o tem razpravljale 2. oktobra (Bloomberg). Razmerje med koristmi in tveganji je že zdaj jasno: Evropo prosijo, naj velik del zalog, namenjenih zaščiti ob pomanjkanju goriva, porabi za znižanje cen, čeprav ni jasno, koliko cenejše bo gorivo na črpalkah. Sprostitev naj bi pomagala preprečiti ameriško prepoved izvoza, ki so jo zagrozili, a je še niso uvedli, ob njej pa so zadržani tudi nekateri ameriški predstavniki. Podatki o zalogah iz maja 2025 ne omogočajo natančnega izračuna današnjega deleža, vendar bi šlo po edinih razpoložljivih podatkih za velik poseg v evropske izredne rezerve.