Skip to main content
EU_PUBLIC_AFFAIRS04 / 08 · zgodba dneva3 min · 630 besed · 144 virov

ZDA hočejo ozemlje za baze na Grenlandiji

Napisala UIto brief AI · 19. maj 2026, 14:12
Kako je nastala

The demand for permanent sovereign soil on a landscape that refuses to be owned.

Kompozicija slike · tobrief
besedilo · 3 min branja

ZDA imajo po Evropi vojaška oporišča na tujem ozemlju. V Nemčiji, Italiji in na Portugalskem države gostiteljice formalno ohranjajo suverenost in vsaj na papirju tudi pravico, da dostop zavrnejo. Zahteve Washingtona glede Grenlandije bi to razmerje premaknile precej dlje: izgubo nadzora bi zapisale v pravni režim in jo razširile čez meje obstoječih evropskih dogovorov.

Poročila, objavljena 18. maja, opisujejo tajne tristranske pogovore, v katerih ZDA zahtevajo troje: klavzulo, ki bi jim zagotavljala stalno vojaško prisotnost tudi po morebitni grenlandski neodvisnosti, dejansko pravico veta pri tujih naložbah in tri nova oporišča s statusom »suverenega ameriškega ozemlja« (United24 Media, Times Now). Nekaj ur pozneje se je grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen sestal s Trumpovim odposlancem Jeffom Landryjem in odgovoril neposredno: »Grenlandsko ljudstvo ni naprodaj« (Copenhagen Post, ABC Nyheter).

Formalizacija modela Lajes

Sedanji obrambni sporazum med ZDA in Dansko, sklenjen leta 1951 in posodobljen leta 2004, Washingtonu že daje širok dostop. Vesoljska baza Pituffik obsega 625 kvadratnih kilometrov. A ZDA objekte upravljajo na dansko-grenlandskem ozemlju, ne na zemljišču v ameriški lasti (SOF News).

Zahteva po suverenem ozemlju bi to spremenila. Edini evropski precedens sta britanski območji Akrotiri in Dhekelia na Cipru, ki ju je britansko vrhovno sodišče označilo za »ostanek britanske kolonije« (DW). Enako nenavadna je zahteva po naložbenem vetu: Washington želi nadzor nad preverjanjem vlaganj v grenlandsko gospodarstvo, medtem ko je grenlandski zakon o preverjanju naložb prestavljen na jesen 2026. ZDA torej zahtevajo nadzor nad okvirom, ki sploh še ne obstaja (Arctic Today).

Tudi sedanji evropski model oporišč se že maje. Italija je marca ameriškim bombnikom zavrnila dostop do Sigonelle za operacije proti Iranu, pri čemer se je sklicevala na zahtevo po parlamentarnem pooblastilu (Analisi Difesa). Na Portugalskem so ministri priznali, da lahko ZDA letalsko bazo Lajes uporabljajo prek »tihega soglasja«, pri čemer Lizbono obvestijo naknadno, namesto da bi vnaprej zaprosile za dovoljenje (CNN Portugal). Grenlandske zahteve bi tisto, kar Portugalska doživlja neformalno, zapisale v pravila in nato šle še korak dlje.

Paraliza Københavna, veto Nuuka

Danska je že osem tednov brez delujoče vlade. Opravilska vlada ne more zavezati parlamenta, dansko ustavno pravo pa za odstop ozemlja zahteva petšestinsko večino (POV International). Nastaja nova desnosredinska manjšinska vlada, vendar dogovora še ni (Politiken).

Grenlandija praznino zapolnjuje s svojimi ustavnimi orodji. Zakon o samoupravi iz leta 2009, ki Grenlandiji daje nadzor nad lastnimi viri in trgovinsko politiko neodvisno od Københavna, njenemu parlamentu omogoča blokado naložbenih poslov in koncesij za izkoriščanje naravnih virov. Tako desnosredinski Nielsen kot zunanji minister Múte B. Egede, ki prihaja z leve socialistične strani, zavračata ameriške zahteve. To soglasje čez politični spekter je najmočnejša karta Nuuka (ABC Nyheter).

Tihi nakup

Evropska unija nima pravne pristojnosti, da bi posegla v pogajanja o grenlandskih oporiščih. Grenlandija je Evropsko skupnost zapustila leta 1985. Evropski parlament je ameriško ravnanje označil za »veliko grožnjo strateškim interesom EU« (Constitutional Discourse), vendar so strateške posledice pomembnejše od katere koli bruseljske izjave.

Francija ukrepa sama. Minister za trgovino Nicolas Forissier je 15. maja obiskal Nuuk in z državnim geološkim uradom BRGM podpisal dogovor o geološkem kartiranju (Capitol.fr). Nemčija Dansko podpira z besedami, vendar ne ponuja arktične strategije (Spiegel). Poljska molči; dvostranski odnos z Washingtonom zanjo očitno tehta več kot nordijska solidarnost (Defence24).

Gospodarska tekma je morda že skoraj odločena. Družba Critical Metals Corp, ki je pod ameriškim nadzorom, ima 92,5 odstotka nahajališča Tanbreez, največjega nerazvitega vira težkih redkih zemelj zunaj Kitajske. Delež si je zagotovila s podporo banke EXIM, kar pomeni, da je ameriško državno podprto financiranje zavarovalo vir, medtem ko je vojaški spor prevzemal naslovnice (Le Monde, IFRI). Financiranje EU za arktično rudarstvo ostaja »večinoma neuporabljeno«. Odposlanec Landry je dejal, da mu je Trump naročil, naj »pridobi čim več prijateljev« (RTE). Gospodarskega paketa ni napovedal nihče. Medtem ko pogovori o suverenosti zastajajo, si ZDA zagotavljajo gospodarski nadzor, ne da bi potrebovale soglasje Nuuka.

How was this article?

Help us get better

Details about this article
Model:
claude-opus-4-6
Generated:
5/19/2026, 2:24:16 PM
Pipeline run:
eu_pipeline_20260519_121239
Watermark:
SynthID (Google's invisible watermark)
Human review:
None before publication
Learn more about our methodology