Jedrska letala za Poljsko

Zemljevid ameriškega jedrskega orožja v Evropi je bil eno generacijo skoraj nespremenjen. Ta stabilnost se zdaj maje. Defense News je 2. junija poročal, da se Washington v zaupnih pogovorih dogovarja o napotitvi letal, sposobnih nositi jedrsko orožje, na Poljsko in v baltske države. To bi pomenilo širitev onkraj šestih držav, ki zdaj gostijo ameriško jedrsko orožje v okviru Natovega dogovora o delitvi jedrskih zmogljivosti. Poljski obrambni minister je pogovore potrdil. Litovski obrambni minister Robertas Kaunas je priznal vključenost svoje države, podrobnosti pa zaradi tajnosti ni razkril.

Washington hkrati zmanjšuje konvencionalno vojaško navzočnost v Evropi. Trump je maja napovedal umik 5.000 ameriških vojakov iz Nemčije, obenem pa ponuja širitev jedrskega odtisa. Jedrski dežnik se tako vse bolj predstavlja kot nadomestilo za vojake na terenu.

Dva dežnika, isti zemljevid

Francija na istem prostoru gradi vzporedno jedrsko arhitekturo. Macronova »dissuasion avancée«, torej naprej pomaknjeno odvračanje, zdaj vključuje devet evropskih partneric, med njimi Poljsko, Nemčijo in tri nordijske države. Francija bi na oporišča partnerskih držav začasno napotila letala Rafale, ki lahko nosijo jedrsko orožje.

Oba sistema delujeta po različnih kanalih. Ameriška delitev jedrskih zmogljivosti poteka znotraj Natove skupine za jedrsko načrtovanje, telesa, v katerem vse članice razen Francije usklajujejo jedrsko držo zavezništva. Francija, ki skupino bojkotira od leta 1966, da bi ohranila strateško neodvisnost, sklepa dvostranske dogovore zunaj Nata. Pariz o ameriški širitvi molči: če bi kritiziral Washington, bi si lahko odtujil Varšavo, svojo najpomembnejšo partnerico pri naprej pomaknjenem odvračanju.

Obe strani trdita, da se njuna pristopa dopolnjujeta, vendar se mehanika močno razlikuje. V ameriškem modelu piloti države gostiteljice dostavijo ameriško orožje, njihove vlade pa sodelujejo v načrtovanju. V francoskem modelu odločitev o uporabi orožja ostane izključno pri francoskem predsedniku. Partnerice dobijo vaje in posvetovanja. Orožje in pristojnost za njegovo uporabo ostajata francoska.

Ustavni zidovi, tiho parlamentarno ozadje

Širitev zadeva pravne ovire, ki so doslej pritegnile presenetljivo malo pozornosti. Litovska ustava izrecno prepoveduje orožje za množično uničevanje na ozemlju države. Ko je parlament poskušal dovoliti vstop ladjam z jedrskim orožjem v pristanišče Klaipėda, je predsednik Gitanas Nausėda ukrep zavrnil z vetom, seimas, litovski parlament, pa je veto potrdil s 95 glasovi proti štirim. Za spremembo ustave bi bila potrebna dvotretjinska večina, ki je sedanja koalicija ne more zagotoviti.

Poljska ima drugačno težavo: dve izvršilni središči. Predsednik Nawrocki ohranja neposreden kanal do Trumpa, ločen od obrambnega ministrstva, pred kratkim pa je ustavil ratifikacijo britanskega obrambnega sporazuma, ki ga je izpogajala Tuskova vlada, ker naj se z njim ne bi posvetovali. Washington se dejansko pogaja z dvema poljskima centroma moči hkrati.

V Estoniji je riigikogu, estonski parlament, razpravljal o varnosti jedrske energije, politike jedrskega orožja pa se ni dotaknil. Javnomnenjskih raziskav o pripravljenosti javnosti na gostitev jedrskega orožja ni. Nemčija, ki že gosti ameriške bombe v oporišču Büchel, o tem dogovoru nikoli ni glasovala v bundestagu. Na celini za zdaj izstopa le Finska, ki za spremembe jedrske drže zahteva zakonodajni postopek.

Najprej signal, oprema pozneje

Napovedi imajo politično težo, operativna stvarnost pa za njimi zaostaja. Posebni skladiščni bunkerji, potrebni v oporiščih držav gostiteljic, zahtevajo leta gradnje, certificiranja in povezovanja z letali za dostavo orožja. Poljska je maja prejela prva tri letala F-35, vendar je certificiranje pilotov za jedrske naloge ločen, večleten proces.

Preden se premakne katera koli oprema, se mora Nato odločiti, kaj bo sploh sporočil. Vrh zavezništva v Ankari 7. in 8. julija bo pokazal, ali bo Nato formalno odprl vrata širitvi jedrske prisotnosti proti vzhodu ali pa bo možnost ostala predvsem politični signal.

Ta širitev bi potekala v praznem prostoru nadzora nad oboroževanjem. Novi START, zadnji jedrski sporazum med ZDA in Rusijo, je potekel 5. februarja. Prvič po letu 1972 noben dogovor ne omejuje arzenalov obeh strani in nobene inšpekcije ne preverjajo spoštovanja pravil. Rusija je svojo jedrsko doktrino razširila tudi na Belorusijo in tam gradi skladiščni objekt, svojo prvo jedrsko namestitev zunaj ruskih meja po razpadu Sovjetske zveze.

Najpomembnejši evropski varnostni premik v eni generaciji napreduje skozi zaupne kanale in izvršne dogovore. Vprašanje, ki se mu očitno izogibajo skoraj vse prestolnice, je preprosto: kdo je odločil, da ljudje, ki bodo živeli ob morebitnem prihodnjem jedrskem orožju, o tem ne bodo glasovali?