Spor glede Usmanova daje EU sedem dni

Seznam sankcioniranih ruskih posameznikov bi prenehal veljati opolnoči 15. septembra. Dopoldanski sestanek veleposlanikov držav članic ni prinesel dogovora, na popoldanskem pa so dosegli politično soglasje o sedemdnevnem podaljšanju, s katerim vse osebe ostajajo na seznamu do 22. septembra (Interfax-Ukraine, European Pravda). S tem so preprečili takojšnjo prekinitev sankcij, ne pa tudi odpravili vzroka za zastoj. Po navedbah diplomatov Francija in Slovaška nasprotujeta običajnemu podaljšanju, dokler Svet EU, v katerem vlade držav članic sprejemajo zavezujoče odločitve, s seznama ne umakne ruskega milijarderja Alisherja Usmanova (Politico).

Veleposlaniki lahko besedilo politično uskladijo, vendar ga mora Svet EU še uradno sprejeti. Irska, ki Svetu predseduje v okviru šestmesečnega rotacijskega predsedovanja, je pomagala doseči kompromis, nima pa pristojnosti, da bi preglasovala katero od obeh vlad (Council of the EU).

Zakaj lahko dve vladi preprečita podaljšanje za vse

Za podaljšanje sankcijskega režima je potrebno soglasje vseh držav članic, zato ga lahko prepreči že ena vlada. Slovaška je to pravno možnost imela tudi sama. Vključitev Francije razmerja glasov ni spremenila, je pa Slovaško politično težje osamiti: ugovor ene države je postal spor, za katerim stoji tudi ena največjih članic EU.

Francija je privolila v začasno podaljšanje, vendar po navedbah diplomatov daljše veljavnosti sankcij še vedno ne bo podprla brez umika Usmanova. Njena delegacija je drugim veleposlanikom sporočila: »Soočamo se s konkretnim vprašanjem nacionalne varnosti in se želimo pozitivno odzvati mednarodnim partnerjem, ki so se na nas obrnili glede gospoda Usmanova.« Podrobnosti ni navedla. Zahteve javno ni prevzel noben poimensko znani francoski funkcionar, zunanje ministrstvo pa je ni želelo komentirati (Euronews).

Slovaška zahteva umik Usmanova in oligarha Mikhaila Fridmana, nasprotuje pa tudi predlaganemu prehodu s šestmesečnega na dvanajstmesečno podaljševanje sankcij (Euronews). Podobno zahtevo je postavila že marca, nato pa tik pred iztekom roka vendarle popustila (LRT).

Azerbajdžanska sled

Najbolj oprijemljiva razlaga francoskega stališča vodi do Azerbajdžana. EUobserver je poročal, da je Azerbajdžan lobiral za Usmanova, obenem pa zaradi obtožb o vohunjenju pridržuje francoskega državljana Martina Ryana, čigar vrnitev si prizadeva doseči Francija. Diplomati so zato ugibali o morebitni zamenjavi odprave sankcij za izpustitev pridržanega Francoza. Za zdaj gre zgolj za možno povezavo: obstoja takšnega dogovora ne potrjuje noben francoski, azerbajdžanski ali evropski dokument.

Splošno sodišče EU je februarja 2024 zavrnilo Usmanovovo tožbo in potrdilo njegovo uvrstitev na seznam kot vodilnega poslovneža v panogah, ki ruskemu državnemu proračunu prinašajo znatne prihodke (General Court). Sodba Franciji ne nalaga, naj zahteva njegov umik. Paris tako uveljavlja politično zahtevo, ne izvršuje sodne odločbe.

Kaj se zgodi 22. septembra

Če dogovora do roka ne bo, se bosta pravni posledici za prepoved potovanja in zamrznitev premoženja razlikovali. Prepoved potovanja temelji na zunanjepolitičnem sklepu, ki vsebuje datum prenehanja veljavnosti (Decision 2014/145/CFSP), zato bi prenehala veljati. Zamrznitev premoženja ureja ločena uredba (Regulation 269/2014), ki nima primerljive časovne omejitve in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Ostala bi v veljavi, dokler je Svet EU ne bi razveljavil ali dokler ne bi poseglo sodišče.

Grčija je enak vzvod uporabila julija, ko je soglasje k svežnju sankcij zadržala, dokler druge vlade niso sprejele izjeme za ladjarje, povezane z Grčijo, ki prevažajo ruski utekočinjeni zemeljski plin (Al Jazeera). Mehanizem je enak: država lahko ozko opredeljen nacionalni interes spremeni v vzvod nad celotno EU, ker ji zahteva po soglasju daje pravico do blokade. Takšno izsiljevalsko moč so doslej uporabljali predvsem pri sektorskih izjemah, zdaj pa je segla tudi v rutinsko podaljševanje sankcij proti posameznikom.

Sedemdnevno podaljšanje kaže, da so vse države članice dale prednost neprekinjenemu izvajanju sankcij pred nenadnim iztekom. Stabilnosti režima pa ne zagotavlja. Po navedbah diplomatov Francija daljše podaljšanje seznama pogojuje z umikom Usmanova, pri čemer javno ne pojasni, kateri varnostni interes želi s tem zaščititi. Iste vlade se bodo morale 22. septembra znova dogovoriti ob nespremenjenih pogajalskih vzvodih in še večjem časovnem pritisku.