Spor o Usmanovu ogroža črni seznam EU

Seznam ruskih državljanov, proti katerim veljajo sankcije EU, preneha veljati v torek, 15. septembra. Veleposlaniki držav članic naj bi ga po treh neuspešnih poskusih znova poskušali podaljšati v ponedeljek. Zapletlo se je, ker naj bi se Francija pridružila Slovaški pri zahtevi, naj s seznama umaknejo oligarha Ališerja Usmanova (Euronews, European Pravda).

Za podaljšanje je v Svetu EU, kjer o zunanji politiki odločajo nacionalne vlade, potrebno soglasje vseh članic. Že ena prestolnica lahko zato ustavi celoten postopek, Francija in Slovaška pa sta zaradi spora o enem imenu dobili vzvod nad celotnim seznamom.

Kaj zahtevata Francija in Slovaška

Slovaška zahteva umik dveh oligarhov, Usmanova in Mihaila Fridmana, nasprotuje pa tudi podaljšanju obdobja med pregledi sankcij s šestih na dvanajst mesecev. Euronews, ki se sklicuje na štiri diplomate, poroča, da je Francija predlagala kompromis: Usmanova bi umaknili, Fridman bi ostal na seznamu, Slovaška pa bi privolila v podaljšanje. Predlog naj bi med drugimi vladami povzročil »veliko nezadovoljstvo«. Predstavnik francoskega stalnega predstavništva pri EU je za Euronews dejal, da Pariz podpira podaljšanje sankcij, vendar pogajanj ni želel komentirati (Euronews). Da Francija zahteva umik Usmanova, je ločeno poročal tudi evropski urednik Radia Free Europe/Radio Liberty Rikard Jozwiak (Čas).

Veleposlaniki dogovora niso dosegli niti 9. septembra (Censor.NET) niti ob ponovnem poskusu 11. septembra (European Pravda). Francoskega stališča za zdaj ne potrjuje noben uradni dokument Sveta EU.

Vprašanje dokazov

Svet lahko ob podaljšanju posameznika umakne s seznama, kar je v preteklosti že storil (Decision 2025/528, EEAS). Toda takšna odločitev mora imeti pravno vzdržno podlago. Splošno sodišče EU, ki obravnava tožbe proti sankcijam, je februarja 2024 potrdilo uvrstitev Usmanova na seznam. Presodilo je, da obstaja dovolj razlogov, da ga EU obravnava kot vodilnega poslovneža v gospodarskih sektorjih, ki ustvarjajo prihodke za Moskvo (EUR-Lex).

Frankfurtsko sodišče je junija 2026 v ločenem postopku presodilo, da nemški organi niso dokazali, da je Usmanov lastnik superjahte Dilbar oziroma da jo nadzoruje (taz, Weser-Kurier). Toda lastništvo ene jahte nikoli ni bilo merilo za njegovo uvrstitev na seznam. Pravna podlaga, povezana z njegovim položajem v gospodarskih sektorjih, ki ustvarjajo prihodke za rusko oblast, ostaja v veljavi.

Sodeč po javno dostopnih podatkih ne Francija ne Slovaška nista pokazali, da se je pravna podlaga za sankcioniranje Usmanova spremenila. Morebitni dokazi, predstavljeni na zaprtih pogajanjih, javnosti niso znani.

Kaj preneha veljati in kaj ostane

Sankcije EU proti posameznikom temeljijo na dveh pravnih aktih. Vlade najprej sprejmejo sklep v okviru skupne zunanje in varnostne politike, ki določa prepoved potovanja in zamrznitev premoženja. Nato z uredbo poskrbijo, da mora zamrznitev premoženja veljati za banke, podjetja in nacionalne organe. Rok veljavnosti ima sklep, ne pa tudi uredba.

Če dogovor v ponedeljek znova spodleti, bo prenehal veljati sklep, ki je pravna podlaga za prepoved potovanja in zamrznitev premoženja. Uredba, na podlagi katere finančni sistem izvaja zamrznitev, pa bi ostala v veljavi. Nastalo bi pravno neskladje: izvršilni instrument bi preživel, njegova zunanjepolitična podlaga pa bi izginila (Decision 2014/145, Regulation 269/2014). Sodišča in oddelki za skladnost poslovanja se s takšnim položajem še niso srečali.

Širše sankcije proti ruskemu naftnemu, finančnemu in tehnološkemu sektorju temeljijo na drugih pravnih aktih in niso ogrožene (Council). Morebitni iztek bi prizadel seznam posameznikov, ne celotnega sistema sankcij proti Rusiji.

Pravilo soglasja manjšim državam omogoča, da jih pri zunanji politiki večje članice ne morejo preglasovati. Hkrati lahko ena sama vlada celoten seznam pogojuje z zahtevo glede ene osebe. Francija in Slovaška imata do ponedeljka čas, da predstavita pravni razlog za umik Usmanova, ki bo tehtnejši od ugotovitve, da je njegovo ime postalo cena za dosego soglasja.