Vučić odstopil, da bi kandidiral za premierja

Aleksandar Vučić je v nedeljo, 27. septembra, odstopil s položaja predsednika Srbije, da bi svojo stranko popeljal na predčasne parlamentarne volitve 25. oktobra in se potegoval za mesto predsednika vlade (Reuters, BTA). Odpoveduje se funkciji, ki jo že ima, da bi prišel do položaja, o katerem lahko odloči le nova parlamentarna večina. Večmesečni protesti so Srbijo pripeljali v predvolilno obdobje, Vučić pa zdaj skuša volitve izkoristiti za vrnitev na oblast.

Odstop je bil del vnaprej začrtanega načrta. Vučić je 9. septembra razpustil 250-članski parlament in razpisal oktobrske volitve, s čimer je izpolnil eno osrednjih zahtev študentskega protestnega gibanja (AP). Ouest-France je že v začetku meseca poročal o datumu volitev in možnosti odstopa (Ouest-France).

Predsednica parlamenta Ana Brnabić, tesna Vučićeva zaveznica, naj bi predsedniške naloge prevzela v ponedeljek (BTA). Pravni trenutek predaje pooblastil še ni potrjen.

Dvoje volitev in večina, ki jo mora sestaviti

Volivci v Srbiji bodo 25. oktobra izbirali poslance (Reuters). Premier postane tisti, ki dobi podporo parlamenta. Vučić se lahko vrne na oblast le, če njegova lista in njeni partnerji osvojijo dovolj sedežev, da sestavijo večino, ki bi ga podprla.

Predsedniške volitve morajo slediti v približno 90 dneh, poroča BBC Serbian. Rok bo začel teči z objavo odstopa v Uradnem listu, uradnem državnem glasilu za objavo pravnih aktov. Do takrat datuma izteka roka še ni mogoče določiti.

Študenti protest prenašajo na volišča

Vučićev glavni izzivalec je zrasel iz protestov po smrtonosnem zrušenju nadstreška železniške postaje v Novem Sadu (AP). Srbska volilna komisija je 15. septembra potrdila listo »Študentska lista – študenti zmagujejo«, potem ko je preverila veljavnost 69.099 podpisov (N1).

Program liste se osredotoča na omejevanje strankarskega nadzora nad institucijami, ki nadzirajo oblast (Danas). Eden od predlogov pokaže, kako daleč segajo njihove ambicije: študenti želijo regulatorja za medije in državno radiotelevizijo osvoboditi vpliva vladajoče stranke.

Volilna tekma ni enakopravna. Deutsche Welle poroča, da so pro-vladni mediji študente označili za »blokadersko« listo in se usmerili na njenega vodjo Ilijo Srdanovića. V istem prispevku je navedena Vučićeva trditev, da ima njegova stranka od 47 do 48 odstotkov podpore. To je njegova ocena, ne rezultat neodvisne javnomnenjske raziskave (DW).

Srbija je povabila opazovalce Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki spremlja volitve. Urad je del Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki združuje 57 držav. Misijo je odprl 16. septembra, 25. septembra pa začel napotitev 30 dolgoročnih opazovalcev (OSCE/ODIHR). Njihovo poročilo bo ocenilo, ali so volitve potekale pošteno. Ne bo pa odločalo o tem, kdo bo vodil državo.

Zakaj volitve spremljajo tudi sosednje države

Volitve v Srbiji spremljajo po vsej Evropi: o njih poročajo francoski regionalni časniki, nemška mednarodna radiotelevizija in bolgarski javni radio. Bolgarsko poročanje izpostavlja najbolj oprijemljiv evropski interes: energijo.

Srbija je kandidatka za članstvo v EU, vendar plin še vedno kupuje v Rusiji. Po poročanju bolgarskega javnega radia se je Vučić 26. septembra o plinu pogovarjal z Vladimirjem Putinom in pričakuje podaljšanje aneksa o dobavi ruskega plina, ki se izteče 30. septembra (BNR). Podoben rok se bliža tudi pri nafti. Iz izjave družbe NIS, srbske naftne družbe pod ruskim nadzorom, objavljene konec avgusta, izhaja, da je posebno dovoljenje ameriškega urada OFAC za njeno poslovanje kljub sankcijam veljalo do 30. septembra (NIS). Novejše potrditve o statusu dovoljenja ni na voljo.

Vučićev odstop ni povzročil nobenega od teh rokov. Pomeni pa, da odločitve o srbskih energetskih povezavah z Rusijo padejo sredi volilne kampanje. V naslednjih štirih tednih se bo o njih pogajal človek, ki je formalno kandidat za premierja, ne predsednik države.

Javno dostopni podatki za zdaj ne kažejo, da bi Srbija zaradi Vučićevega odstopa spremenila smer. Spremenil se je način, kako ostaja na oblasti: zdaj je odvisen od parlamentarnih volitev in večine, ki jo mora sestaviti, medtem ko ODIHR poštenost volilne tekme šele presoja.