VW-jeva vrzel ogroža tovarne

Volkswagnove evropske tovarne lahko izdelajo več kot 500.000 vozil več, kot jih lahko sprejme trg (Volkswagen Group). Nadzorni svet je 3. septembra soglasno potrdil Future Plan 2030, odgovor družbe na to vrzel. Načrt predvideva ukinitev približno 50.000 dodatnih delovnih mest, prepolovitev modelske ponudbe in zmanjšanje produktne kompleksnosti za okoli 75 odstotkov (Volkswagen Group, Reuters).

Številke kažejo krčenje. Težje vprašanje je, kateri deli Evrope bodo še naprej izdelovali avtomobile in kateri bodo tiho ostali brez industrijske prihodnosti.

Tovarne izgubijo delo, preden jih zaprejo

Prestrukturiranje poteka prek dodeljevanja modelov, torej odločanja, katera tovarna bo dobila naslednji avtomobil, ko se sedanjemu modelu izteče življenjski cikel. Tovarne ni treba formalno zapreti, da začne ugašati. Če preprosto ne dobi naslednika, se zmanjšajo izmene, dobavitelji izgubijo naročila, lokalno gospodarstvo pa se postopoma izprazni.

Prav s tem se zdaj soočajo štiri nemške lokacije. Volkswagen pravi, da konkurenčne prihodnje proizvodnje za Emden, Zwickau, Hannover in Neckarsulm trenutno ni mogoče zagotoviti, in sicer postopno med letoma 2031 in 2034 (Volkswagen Group, Handelsblatt). Vsaka tovarna mora zdaj dokazati, da si zasluži naslednji model, sicer bo izgubila proizvodno linijo.

Finančni pritisk v ozadju je razmeroma jasen. Volkswagnova operativna marža, torej dobiček iz poslovanja kot delež prihodkov, je leta 2025 padla na 2,8 odstotka ob 321,9 mrd. evrov prodaje (Volkswagen annual results 2025). Kitajska, nekoč glavni vir Volkswagnovega dobička, je leta 2025 prispevala 8 odstotkov manj prodanih avtomobilov in 44,3 odstotka manj baterijskih električnih vozil, ker so lokalni tekmeci prevzemali tržni delež (Volkswagen 2025 deliveries, Caixin). Ameriške carine dodajo po ocenah 5 mrd. evrov stroškov na leto (Volkswagen Group). Uprava želi do leta 2030 doseči 9-odstotno operativno maržo, približno trikrat več kot danes.

Tiho tekmovanje med državami

Rezi ne bodo enakomerno razporejeni. Po Evropi že poteka tekmovanje za modele, ki bodo preživeli.

Španija je politično najbolj občutljiv primer. Španska vlada je z Volkswagnovim električnim prehodom v Seatovih tovarnah povezala več kot 4 mrd. evrov javnega denarja (La Moncloa, La Vanguardia). Po razkritjih naj bi znamka Seat do leta 2029 izginila in se zlila z bolj dobičkonosno znamko Cupra (El Confidencial). Sindikati opozarjajo, da tudi tovarne z že danimi zavezami potrebujejo drugo električno platformo, če naj bodo proizvodne linije dovolj zasedene (Público). Milijarde subvencij so morda kupile čas, ne pa gotovosti.

Portugalska in Poljska sta za zdaj videti varnejši. Portugalska tovarna Autoeuropa v Palmeli je leta 2025 izdelala 240.400 vozil, kar je pomenilo 4,5 odstotka portugalskega izvoza, po sedanjih načrtih pa naj bi tam izdelovali prihodnji ID.EVERY1 (AFIA, ECO). Poljska tovarna v Wrześnii ima potrjeno naložbo v višini 1,5 mrd. zlotov za električni eCrafter (Volkswagen Poznań).

Toda montažne tovarne pokažejo le del slike. Pri dobaviteljih se zmanjšanje obsega pokaže prej in ostreje. CLEPA, evropsko združenje industrije avtomobilskih delov, je v letih 2024 in 2025 naštela 104.000 izgubljenih delovnih mest pri dobaviteljih in samo 7.000 novih zaposlitev (CLEPA). Prepolovitev Volkswagnove modelske palete in močno zmanjšanje različic pomenita manj pogodb za dele, manj dela pri orodjih in manj obsega za tisoče malih in srednje velikih podjetij, ki oskrbujejo proizvodne linije. Portugalski in poljski proizvajalci sestavnih delov so na to tveganje že opozorili, čeprav sta njuni montažni tovarni videti razmeroma varni (ECO). Tovarna lahko preživi, medtem ko se dobaviteljski ekosistem okoli nje tanjša.

Najprej krčenje, preobrazba pozneje

Volkswagnove delnice so po glasovanju zrasle, ker so vlagatelji v ceno vgradili izboljšanje marž (NZZ, WSJ). Za zdaj pa je potrjeni mehanizem predvsem krčenje. Nove tovarne baterij, programske platforme in vrednostne verige, ki bi iz načrta naredile pravo industrijsko prenovo, so manj oprijemljive od rezov. Eurofound je ugotovil, da so napovedi prestrukturiranja v evropski avtomobilski industriji že v letu 2024 in v začetku leta 2025 zajele okoli 106.000 delovnih mest (Eurofound).

Volkswagen ima resničen problem: preveč tovarn za krčeči se trg, umik na Kitajskem in električni prehod, pri katerem zaostaja. Za zdaj je jasneje pokazal reze kot obnovo. Proizvodni zemljevid junija 2027, ko bo Volkswagen dokončno razporedil modele po svoji mreži, bo pokazal, ali bo novo delo sledilo staremu skozi vrata.