VW-jeva Cupra iz Kitajske brez carin EU

Volkswagnova kitajska hčerinska družba je prva družba, ki se je izognila carinam EU na električna vozila, uvožena iz Kitajske. Proizvodnje ni preselila v Evropo. Bruslju je obljubila, da avtomobila ne bo prodajala prepoceni. Dogovor iz februarja 2026 razkriva šibko točko evropske trgovinske obrambe: instrumenti, s katerimi naj bi EU zaščitila evropsko industrijo, kitajskim proizvajalcem odpirajo ugodnejšo pot na trg.

Luknja v cenovnem pragu

Od oktobra 2024 za električna vozila kitajske proizvodnje pri vstopu v EU veljajo izravnalne dajatve, torej dodatne carinske obremenitve za izravnavo kitajskih državnih subvencij, v višini do 45 odstotkov. Evropska komisija je januarja 2026 odprla drugo možnost: izvoznik se lahko za vsak model zaveže k najnižji uvozni ceni, carina pa odpade (EC Trade Policy). Doslej je Komisija sprejela le en tak dogovor, in sicer za Cupro Tavascan družbe VW Anhui, ki je bila s tem izvzeta iz 20,7-odstotne dajatve (EC Trade Policy, electrive).

Bruseljski možganski trust Bruegel pri takem pristopu vidi tri sistemske težave. Cenovni prag kupcem ne zniža cen, temveč jih utrdi. Izvozniki, ki se zavežejo k najnižji ceni, obdržijo višje marže, kot bi jih omogočila odprta konkurenca. Če bi kitajska podjetja množično prešla na ta sistem namesto plačevanja carin, bi se EU odpovedala približno 2 mrd. € letnih carinskih prihodkov (Bruegel). Višje izvozne marže hkrati zmanjšujejo spodbudo za gradnjo tovarn v Evropi, čeprav je bil prav to deklarirani cilj celotnega ukrepa.

Tovarne kljub temu nastajajo

Kitajski proizvajalci ne čakajo, da se sistem cenovnih zavez ustali. Proizvodne zmogljivosti gradijo znotraj carinskega prostora EU.

Geely, tretji največji kitajski proizvajalec avtomobilov in lastnik Volva, je marca 2026 vstopil na pet zahodnoevropskih trgov (Geely). Namesto gradnje novih obratov bo proizvodnjo oprl na obstoječe Volvove tovarne v EU, katerih dobavne verige že izpolnjujejo pravila o lokalni vsebnosti (Automotive World). BYD je izbral drugo pot: novo tovarno v Szegedu na Madžarskem, zgrajeno od začetka. SAIC se pogovarja o montažni liniji za 120.000 vozil MG na leto v španskem Ferrolu (La Tribuna de Automoción). Carine so izvoz iz Kitajske dovolj podražile, da se proizvodnja v Evropi izplača. Pospešile so premik, ki naj bi ga omejile.

Kdo plača, kdo pridobi

Kupci avtomobilov v Evropi so se znašli v nenavadnem položaju. Kitajska električna vozila so približno 5.000 do 7.000 € cenejša od primerljivih evropskih modelov. BYD Atto 3 stane okoli 37.000 do 39.000 €, medtem ko je VW ID.4 pri približno 44.000 € (Inside EVs). Na Kitajskem isti proizvajalci primerljive modele prodajajo za manj kot polovico evropske cene. Carine in cenovni prag to razliko ohranjajo dovolj ozko, da evropski proizvajalci preživijo, vendar strošek nosijo potrošniki.

Delavci, ki naj bi jih carine zaščitile, medtem hitro izgubljajo tla pod nogami. Evropski dobavitelji avtomobilske industrije so leta 2024 ukinili več kot 54.000 delovnih mest, v začetku leta 2025 pa napovedali še 22.000 dodatnih ukinitev (CLEPA). V Španiji so Renaultovi delavci začeli prve stavke po sedemdesetih letih, potem ko je vodstvo zamrznilo dodeljevanje novih modelov, da bi pritisnilo na pogajanja o plačah (Cinco Días).

Nove kitajske tovarne obljubljajo nadomestna delovna mesta, vendar je njihova kakovost sporna. Preiskava organizacije China Labor Watch je na gradbišču BYD-jeve tovarne v Szegedu dokumentirala 12-urne izmene sedem dni na teden ter 11 kazalnikov prisilnega dela po merilih Mednarodne organizacije dela. Evropski parlament je aprila vložil uradno vprašanje (CNBC, European Parliament).

Kitajske znamke že obvladujejo več kot 15 odstotkov evropske prodaje električnih vozil, njihov skupni tržni delež pa se medletno podvaja (JATO). Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je 19. maja predlagal nova pravila za dobavne verige: podjetja naj bi ključne sestavne dele pridobivala od najmanj treh dobaviteljev, noben posamezni vir pa ne bi smel presegati 30 do 40 odstotkov (aktuality.sk). Komisija bo o predlogu odločala 29. maja.

Pravi preizkus je, ali lahko pravila o razpršitvi dobav preusmerijo gibanje, ki ga carine niso ustavile. Evropa je postavila cenovni zid. Kitajski proizvajalci zdaj proizvajajo na obeh njegovih straneh.