Varšava in Berlin odpirata vojaški koridor

Poljski obrambni minister Władysław Kosiniak-Kamysz in njegov nemški kolega Boris Pistorius sta 17. junija v Varšavi podpisala dvostranski sporazum o obrambnem sodelovanju, ki nadomešča okvir iz leta 2011 in se osredotoča na premik vojakov, goriva in opreme proti vzhodnemu krilu Nata (Bundesregierung, AP). Sporazum ne uvaja novega jamstva vzajemne obrambe. Ureja fazo po politični odločitvi za ukrepanje: skupne vaje, logistične koridorje, kibernetsko sodelovanje, operacije v Baltskem morju in vojaško mobilnost (Notes from Poland, Tagesschau).

Podpis je sovpadel s 35. obletnico poljsko-nemške pogodbe o dobrem sosedstvu iz leta 1991 (Deutschlandfunk). Vsebina pa je izrazito operativna. Nemški mediji so izpostavili novembrsko vajo Grand Eagle, v kateri naj bi približno 1.200 vojakov prešlo iz Nemčije čez Poljsko v Litvo, ter delo na Natovih cevovodnih sistemih in kopenskem koridorju med Nizozemsko, Nemčijo in Poljsko (Handelsblatt). Poljska je fizični most. Nemčija prispeva obseg, logistične zmogljivosti in doseg v Baltskem morju.

Vmesni člen, ki ga Nato potrebuje

Sporazum je umeščen pod trdna varnostna sidra 5. člena Severnoatlantske pogodbe, po katerem zaveznice pomagajo članici, ki je napadena, in 42(7). člena Pogodbe o Evropski uniji, ki državam članicam nalaga pomoč ob napadu na drugo članico. Berlin in Varšava pakt opisujeta kot del teh okvirov, ne kot njuno zamenjavo (Bundesregierung, DW). Poljska državna tiskovna agencija PAP je potrdila, da sporazum ne vsebuje varnostnih jamstev, primerljivih z nedavnimi poljskimi dogovori s Francijo ali Združenim kraljestvom, niti določb o stalni prisotnosti nemških enot (PAP).

Obrambni načrti za Natovo vzhodno krilo so odvisni od izvedbe v realnem času: dovoljenj za prehod meja, povezljivih gorivnih cevovodov in železnic, ki zmorejo vojaške tovore. Takšni dvostranski sporazumi zapolnjujejo prostor med zavezniškimi obveznostmi in fizično geografijo. Litovski viri so dogovor razumeli kot možen pospeševalnik premika sil proti Baltiku (LRT).

Pod ravnjo pogodbe, kar v Varšavi ni naključje

Način podpisa je skoraj tako pomemben kot vsebina. Varšava je izbrala sporazum na vladni ravni, ki ga je potrdil kabinet, ne pa pogodbe, ki bi po 89. členu poljske ustave, ta ureja pogodbe o zavezništvih in vojaških dogovorih, zahtevala soglasje parlamenta in predsedniško ratifikacijo (Euronews, Polsat News). V Nemčiji bi dejanske oborožene napotitve še vedno potrebovale ločeno odobritev Bundestaga (Bundesregierung).

Nižja pravna raven je sprožila oster odziv poljskega Urada za nacionalno varnost, predsednikovega varnostnega svetovalnega organa. Njegov vodja Bartosz Grodecki je sporazum označil za »precej asimetričen« in dejal, da je urad besedilo prejel šele popoldne pred podpisom (RMF24). Pomisleki se nanašajo predvsem na 7. člen sporazuma, ki naj bi urejal skupne operacije in bi po njegovih besedah lahko posegel v predsednikovo ustavno vlogo vrhovnega poveljnika (Do Rzeczy). Celotno besedilo ni objavljeno, zato trditve o asimetriji ni mogoče preveriti. Verjetno jedro trenja je praktično: poljske obveznosti pri tranzitu, infrastrukturi in podpori so lahko težje že zato, ker Poljska zaradi svoje lege postane koridor.

Dva partnerja, dve funkciji

Primerjava s Francijo je povedna. Francoski viri nemški dogovor opisujejo kot ožjega od poljsko-francoske pogodbe, podpisane v Nancyju, ki je vsebovala klavzulo o vzajemni pomoči in neobičajno razpravo o francoskem jedrskem odvračanju (Forum Militaire). Varšava očitno različnim partnerjem namenja različne naloge: Franciji strateško signaliziranje in jezik jedrskega dežnika, Nemčiji pa operativno infrastrukturo za premik sil proti vzhodu.

Globlja pogodba z Nemčijo bi odprla tveganje ratifikacijskega spora, odpora desnice in zgodovinskega nezaupanja, ki ga logistično sodelovanje samo ne more odpraviti. Poljska kljub temu nosi največje praktično breme Natovega premika proti vzhodu: njeno ozemlje je koridor, ne glede na to, ali so ji pogoji všeč.