Kaos z vojaki krepi evropsko obrambo

Uhajala diplomatska depeša ameriškega veleposlaništva v Varšavi je poljski odziv na nenadno odpoved rotacije ameriških enot opisala kot »velik politični in psihološki šok«, ki ga poganja »občutek izdaje«. Depeša, ki jo je 22. maja objavil Politico, je opozorila, da bi zmeda lahko »pospešila obrambno povezovanje EU na škodo Amerike«. Čez nekaj dni je ta ocena že zvenela pravilno: Nemčija je pospešila načrte za nakup raket Tomahawk, Francija je poglobila jedrsko sodelovanje z osmimi evropskimi partnericami, zaveznice v Natu pa so ameriška sporočila javno označile za »res zmedena«.

Depeša je običajno diplomatsko poročilo, ne formalni ugovor. Izstopa pa po neposrednosti. Pripravili so jo karierni diplomati na veleposlaništvu, ki ga vodi Tom Rose, politični imenovanec in nekdanji glavni strateg podpredsednika Pencea, ki ga je senat potrdil z ozko večino (U.S. Embassy Warsaw). Ni znano, ali jo je Rose napisal, sopodpisal ali zgolj dovolil, da gre naprej.

Deset dni sunkovitih obratov

Pentagon je 13. maja odpovedal načrtovano rotacijo 2. oklepne brigadne bojne skupine na Poljsko, približno 4.200 vojakov, katerih oprema je bila že poslana v Evropo. Varšava predhodnega opozorila ni dobila. Poljski predstavniki so hiteli v Washington, da bi dobili pojasnila.

Trump je 21. maja na Truth Social obrnil smer in napovedal 5.000 »dodatnih« vojakov. Utemeljitev je bila odkrito osebna: napotitev naj bi sledila »uspešni izvolitvi zdajšnjega poljskega predsednika Karola Nawrockega, ki sem ga s ponosom podprl« (NPR). Predstavniki Pentagona so istemu mediju povedali, da ne vedo, kaj napoved pomeni za dejanske premike enot. Generalni sekretar Nata Mark Rutte jo je na srečanju zunanjih ministrov Nata v Helsingborgu »pozdravil«, a dodal, da »vojaški poveljniki usklajujejo vse podrobnosti« (Le Monde). To je diplomatski način, kako povedati, da načrta še ni. Poljski zunanji minister Sikorski je številko razumel kot ohranitev sedanje ravni, ne kot povečanje.

Dve poljski zunanji politiki

Depeša je razkrila razpoko v poljskem upravljanju, ki presega eno samo rotacijo vojakov. Poljska je v kohabitaciji: predsednik in predsednik vlade prihajata iz nasprotnih političnih taborov. Predsednik Nawrocki, povezan z desno stranko PiS (Zakon in pravičnost), ima predvsem reprezentativno, a ustavno pomembno vlogo. Vlado vodi premier Tusk. Trumpova napoved je Tuska povsem obšla in Nawrockega navedla kot razlog za napotitev.

Poljska zdaj v praksi vodi dve zunanji politiki. Tusk je gradil evropsko zavarovanje pred ameriško nepredvidljivostjo: aprila 2026 je z Macronom podpisal sporazum iz Gdanska, ki posvetovanja o francoskem jedrskem odvračanju širi na Poljsko in sedem drugih držav. Nawrocki se sklicuje na osebni kanal do Bele hiše. Njegov svetovalec Marcin Przydacz je za Politico dejal, da je za zmedo kriv Pentagon, ne Bela hiša, s čimer je pred odgovornostjo zaščitil tako Trumpa kot Nawrockega.

Razkol se vidi tudi v javnem mnenju. Anketa CBOS je pokazala, da se je zaupanje v Nawrockega maja dvignilo na 52 odstotkov. Ločena raziskava Rzeczpospolite je pokazala, da 38,5 odstotka Poljakov meni, da Tuskova vlada škoduje odnosom z Washingtonom. Poljska varnostna jamstva so tako deloma odvisna od tega, s katerim poljskim voditeljem se Washington raje pogovarja, brez jasne institucionalne varovalke.

Nemčija je kaznovana in se že prilagaja

Isti umik, ki je pretresel Varšavo, neposredno kaznuje Berlin. Pet tisoč ameriških vojakov zapušča Nemčijo, potem ko je Trump zaostril spor s kanclerjem Merzem zaradi ameriško-iranske vojne. Načrtovana ameriška namestitev raket Tomahawk na nemških tleh se je ustavila. Berlin je julija 2025 vložil zahtevo za nakup 400 raket Tomahawk in treh izstrelitvenih sistemov Typhon. Deset mesecev pozneje Washington še ni odgovoril.

Obrambni minister Pistorius je umik označil za »predvidljiv« in ga uporabil za prav tisto, česar se je veleposlaniška depeša bala: evropsko samostojnost. Berlin preučuje domačo proizvodnjo raket Tomahawk in se s Turčijo pogovarja o alternativnih raketah dolgega dosega. Nemško javno mnenje se je že premaknilo: po podatkih Infratest Dimap le še 15 odstotkov volivcev ZDA vidi kot zaupanja vredno partnerico.

Kdo je depešo razkril in zakaj, ostaja neznano. Krožijo tri razlage: karierni diplomat, ki je obšel kanal za notranje ugovore, po navedbah pod zunanjim ministrom Rubiem dejansko zamrznjen; frakcijski poskus pritiska na Pentagon z dokumentiranjem škode za zavezništvo; ali poljski kanal. Nobena ni potrjena. Prav tako ni jasno, ali ima Trumpova obljuba o 5.000 vojakih operativno vsebino. Opozorilo iz depeše pa se je že začelo uresničevati.