Varšava svari Putina pred mejnimi provokacijami

»Vemo, kaj načrtujete. Ne storite tega.« Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je pred vrhom Nata v Ankari Vladimirja Putina nagovoril neposredno in morebitno oboroženo provokacijo na ozemlju zavezništva označil za »veliko lahkomiselnost in norost« (RMF24). Ob njem je stal obrambni minister Władysław Kosiniak-Kamysz. Varšava ni opisovala strahu, temveč je pred kamerami izvajala odvračanje, potem ko so se pojavila poročila, da so ZDA Poljsko opozorile na možnost ruske oborožene provokacije na poljskih tleh (BBC).

Samo ameriško opozorilo ostaja nepreverjeno. Noben imenovani ameriški uradnik, nobena objavljena obveščevalna ocena in noben Natov dokument niso potrdili njegove vsebine, časa ali stopnje zanesljivosti (BBC). Madžarski mediji, ki so zgodbo povzeli, so se opirali na poljsko in britansko poročanje, ne na ameriški vir (Telex). Opozorilo poljskih ministrov je javno izrečeno. Obveščevalna podlaga zanj ni.

Kako bi bila ruska provokacija sploh videti

Nihče ne govori o tankovski invaziji. Nemška poročila so poljske skrbi opisala skozi možnost »zelenih mož«, omejenih vdorov in ciljanih preizkusov hitrosti Natovega odziva (Spiegel). Podobno razliko so potegnili litovski analitiki: verjetnost obsežnega napada je majhna, tveganje hibridnih operacij, namenjenih pritisku in preizkušanju, pa veliko (LRT). To pomeni sabotaže, drone, zrežirane mejne incidente, motenje signala GPS. Dovolj resno, da zastraši. Dovolj nejasno, da upočasni Natov odziv.

Prav nejasnost je pri tem osrednje orožje. Peti člen Severnoatlantske pogodbe, po katerem se napad na eno zaveznico šteje za napad na vse, zveni avtomatično, vendar ni. Vsaka zaveznica sama odloči, kako bo ukrepala, skupni odziv pa zahteva politično soglasje v Severnoatlantskem svetu, najvišjem organu odločanja v Natu (North Atlantic Treaty). Nato je na vrhu v Washingtonu leta 2024 priznal, da lahko hibridne kampanje dosežejo prag petega člena, vendar se o tem odloča od primera do primera (Washington Summit Declaration). Namenoma zamegljen incident bi zaveznice najprej prisilil v razpravo o tem, kaj se je zgodilo, kdo je odgovoren in kako resen je dogodek.

Putinu Nata ne bi bilo treba vojaško premagati. Dovolj bi bilo, da zaveznice prve ure porabijo za razpravo.

Nemška težava s hitrostjo

Če bi provokacija zadela Poljsko ali baltske države, bi se vojaški odziv v veliki meri opiral na Nemčijo. Ta gosti ključne ameriške in Natove letalske ter logistične baze, skupaj z Nizozemsko poveljuje novemu skupnemu štabu za obrambo Estonije in Latvije ter v Litvi vzpostavlja stalno brigado (Süddeutsche Zeitung, NATO Secretary General Rutte). Nemški nacionalni obrambni načrt, Operationsplan Deutschland, naj bi v krizi vojaškim premikom dal prednost pred običajno civilno rabo infrastrukture (OPLAN Deutschland).

Načrt obstaja. Javni dokumenti pa ne pokažejo, ali so vlade vnaprej dogovorile dovoljenja, ki bi odločala v hitro razvijajočem se sivem območju: premik zavezniških enot po nemškem železniškem omrežju, prehod notranjih meja brez carinskih zamud, ukrepanje proti neidentificiranim dronom v nemškem zračnem prostoru (Zeit). Če okrepitve, poveljniške linije in tranzitna dovoljenja stečejo počasi, lahko Moskva test prestane tudi v primeru, da vse zaveznice pozneje znova potrdijo zavezanost pogodbi.

Kje bi soglasje lahko zastalo

Madžarska in Slovaška Natovih obveznosti ne zavračata. Ustvarjata pa nekaj manj očitnega: notranjepolitične razmere, zaradi katerih bi bilo zgodnje soglasje težje doseči. Madžarski desni mediji so poljska opozorila uokvirili kot »strašenje« in jih primerjali z mirnejšimi finskimi ocenami (KarpátHír). Slovaški premier Robert Fico ločuje obveznosti kolektivne obrambe od podpore Ukrajini in zavrača sodelovanje v Natovih finančnih mehanizmih za oboroževanje Kijeva (Aktuality.sk).

Nobena od obeh vlad se ni odpovedala pogodbenim obveznostim. Toda v prvih urah nejasnega incidenta bi razkorak med zaveznico, ki govori o varnostni krizi, in zaveznico, ki govori o paniki, Moskvi omogočil prav tisto zamudo, ki jo potrebuje.

Kaj ostaja odprto

Dve vprašanji bosta določili, ali bo sporočilo odvračanja iz tega tedna zdržalo. Prvo: bodo ZDA javno potrdile ali pojasnile obveščevalno opozorilo, ki je sprožilo poljsko držo? Brez tega signal odvračanja sloni predvsem na verodostojnosti Varšave. Drugo: lahko nemški prometni koridorji, poveljniške verige in sistem letalskih baz delujejo s hitrostjo, ki jo zahteva kriza v sivem območju? Noben od navedenih javnih dokumentov ne kaže, da ima Nato vnaprej dogovorjene protokole, po katerih bi se nejasen mejni incident v nekaj urah, ne v nekaj dneh, premaknil iz nacionalnega policijskega postopka v zavezniško posvetovanje.

Pogodba je jasna. Odprto je, ali lahko zavezništvo ukrepa hitreje, kot lahko Moskva ustvari zmedo.