Washington za tretjino krči lovce za NATO

Zaupni ameriški dokument, ki ga je pridobil nemški Die Welt, natančno navaja, katere vojaške zmogljivosti ZDA v kriznih razmerah ne bodo več zagotavljale Natu. Ne gre za umik vojakov iz evropskih oporišč, temveč za zmanjšanje okrepitev, na katere so Natovi načrtovalci doslej lahko računali, če bi izbruhnila kriza.

Kaj vsebuje razkriti seznam

Zmanjšanja zadevajo Natov model sil (NATO Force Model), okvir, sprejet po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022. Ta določa, katere sile morajo članice zavezništva zagotoviti v določenih rokih: del v desetih dneh, drugi del v 30 dneh, tretji pa v šestih mesecih. Washington je popravljene zaveze predložil 31. maja.

Obseg rezov je velik. Zaveze za bojna letala se zmanjšujejo za približno tretjino: F-16 z 99 na 63, F-15E s 54 na 36. Vsa letala tankerji KC-46, ki bojnim letalom omogočajo dolivanje goriva v zraku in s tem delovanje na večjih razdaljah, iz načrtovanja izginejo. Izločeni so tudi izvidniški droni dolgega dosega. Oboroženi MQ-9 Reaperji, pomembni Natovi droni za nadzor in napade, se prepolovijo (Focus.de). Na morju se umika ena od dveh letalonosilnih udarnih skupin. Iz načrtov izpadejo podmornice z manevrirnimi raketami. Število letal za pomorsko patruljiranje se zmanjša s 26 na 15. Umaknjena je tudi ena od dveh formacij strateških bombnikov.

Evropa ima letala, ne pa zavez

Natovi predstavniki pravijo, da obrambnih vrzeli ne pričakujejo. Ta ocena temelji na evropskih silah, ki obstajajo v nacionalnih inventarjih, vendar niso formalno vključene v Natove krizne stopnje pripravljenosti. Evropa ima skupaj več bojnih letal kot Rusija. Toda lastništvo letal ni isto kot zaveza, da bodo vključena v zavezniške operacije po vnaprej določenem ciklu napotitev.

Takšna zaveza pomeni financirano pripravljenost, usposobljene posadke, redno rotacijo enot in politično odločitev, da država del zmogljivosti prepusti zavezništvu, čeprav bi jih morda želela obdržati pod nacionalnim nadzorom.

Francoska obrambno-analitična stran Meta-Defense izračunava, da bi že za nadomestitev umaknjene ameriške konvencionalne udarne zmogljivosti Evropa morala v Natovo načrtovanje formalno vključiti 350 do 400 večnamenskih bojnih letal (Meta-Defense). Nobena evropska vlada ni napovedala zavez v takšnem obsegu. Stroški vzdrževanja teh rotacij, od servisiranja in usposabljanja do logistike, bi najbolj obremenili države z največjimi letalskimi silami: Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo in Italijo. Ameriški rezi so potrjeni, razčlenjeni in časovno določeni. Evropsko nadomeščanje ostaja prostovoljno, neizmerjeno in odvisno od 31 nacionalnih parlamentov.

Jedrsko zagotovilo ne zapre konvencionalne vrzeli

Ker se konvencionalne zaveze krčijo, Washington in Pariz ponujata jedrska varnostna zagotovila, vendar jedrsko orožje rešuje drugačen problem. ZDA se s Poljsko in baltskimi državami pogajajo o razširitvi delitve jedrskega orožja, Natove ureditve, po kateri so ameriške jedrske bombe B61 nameščene na ozemlju zaveznic, dostavijo pa jih lahko zavezniška letala (Rzeczpospolita, LRT). Litva je začela razpravo o ustavni spremembi, ki bi dovolila jedrsko orožje na njenem ozemlju. Poljska je uradno predlagala namestitev stalne ameriške baze (Polsat News).

Francija gradi vzporedno pot. Njen program »dissuasion avancée«, s katerim Pariz jedrski dežnik razširja na partnerske države, pri tem pa ohranja izključno pristojnost za uporabo orožja, po majskem vstopu Norveške vključuje devet partneric (Euronews). Poljska hkrati sledi obema možnostma, čeprav ameriški in francoski sistem nimata združljive poveljniške strukture: Washington nadzira bombe B61, Pariz svoje bojne glave, mehanizma za usklajevanje med njima pa ni.

Jedrsko odvračanje varuje pred eksistenčnimi grožnjami. Ne more pa nadomestiti eskadrilj bojnih letal, tankerjev in patruljnih letal, ki jih Nato potrebuje za konvencionalne operacije pod jedrskim pragom, torej v sivem območju, kjer se odvije večina vojaških kriz.

Pet tednov do Ankare

Natov vrh v Ankari 7. in 8. julija je politični rok. Če evropske zaveznice tja pridejo brez konkretnih zavez o silah, s katerimi bi zapolnile vrzeli iz razkritega seznama, bo primanjkljaj zmogljivosti postal novo izhodišče. Ameriški rezi so vloženi v sistem. Evropski odgovor ostaja seznam namenov, od katerih vsak čaka na parlament, proračunsko postavko in politično odločitev, ki je doslej ni sprejel še nihče.