Ameriški vojaki odhajajo iz Estonije

Vadišča pri Tapi na severovzhodu Estonije so tišja kot še pred mesecem dni. Večina ameriških vojakov, ki so bili nameščeni tam, je odšla. Washington je začasno ustavil nove napotitve v Evropo, medtem ko Pentagon preverja, kje naj bodo ameriške sile razporejene in kako hitro se lahko premikajo (ERR).

Talinu za zdaj ne morejo povedati, katere enote in oprema jih bodo nadomestile, niti kdaj. Prav v tej vrzeli med koncem ene rotacije in začetkom naslednje se odpira vprašanje odvračanja.

Kako je videti običajna rotacija

Običajna predaja deluje kot menjava izmene: ena enota odide, druga pride, časovnica je znana več tednov vnaprej, vrzel v zmogljivostih pa je majhna. V Estoniji je urnik postal nejasen. Obrambni minister Hanno Pevkur vztraja, da ameriške sile »ne bodo povsem odšle«, vendar ključno vprašanje postavlja drugje: v kakšnem obsegu in s katerimi zmogljivostmi bodo ostale. Vlada lahko resnično reče, da zaveza Nata velja, medtem ko vojaki in oprema, ki tej zavezi dajejo težo, postajajo manj predvidljivi.

Estonija ni osamljen primer. Pentagon je maja odpovedal načrtovano rotacijo oklepne brigade s približno 4.000 vojaki na Poljsko, kar je presenetilo celo ameriške uradnike (Politico). Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je sprožil šestmesečni pregled ameriških oporišč v Evropi in ga predstavil kot pritisk, da zaveznice prevzamejo »primarno odgovornost« za svojo obrambo (NATO). Po poročanju medijev je Hegseth pred ministrskim zasedanjem Nata želel globlje reze v ameriški navzočnosti v Evropi, vendar so ga pri tem ustavili (Focus). Končnega ukaza ni bilo objavljenega.

Štab ni garnizija

Nato je odgovoril predvsem organizacijsko. 1. nemško-nizozemski korpus je 1. julija prevzel taktično poveljevanje nad estonskimi in latvijskimi kopenskimi silami, kar pomeni, da evropski štab zdaj načrtuje in vodi vsakodnevno vojaško dejavnost, ki so jo prej usmerjale strukture pod ameriškim vodstvom (ERR, Bloomberg). Nemški obrambni minister Boris Pistorius je dejal, da se Nato lahko zanese na evropske zaveznice (DW). Ameriški general Christopher Donahue je na slovesnosti v Baltiku zatrdil, da bo Washington stal »ob strani« svojim zaveznikom (Arab News/Reuters).

Predaja poveljevanja je pomembna, ker štabi oblikujejo prve dneve krize. Toda štab sam ne ustvari vojakov, letal, zračne obrambe ali streliva. Organizira sile, ki jih morajo zaveznice dejansko poslati. Vrhovni poveljnik Nata je priznal, da je Evropa zapolnila večino vrzeli, nastalih zaradi ameriških zmanjšanj, hkrati pa dodal, da nekatere ostajajo odprte (AP/Seattle Times). Najtežje je nadomestiti zmogljivosti za napade na dolge razdalje in nadzor.

Poljska ta vzorec kaže najbolj jasno. Varšava se z Washingtonom pogaja o morebitnem prvem stalnem ameriškem oporišču, med možnima lokacijama sta Poznanj in Vroclav, hkrati pa pritiska, naj ZDA obnovijo ustavljeno rotacijo oklepne brigade (radar.rp.pl). Logika je preprosta: če rotacije niso zanesljive, naj navzočnost postane stalna. A stalno oporišče zahteva ameriško privolitev, Washington pa je sredi pregleda.

Kdo mora dati odgovor

V kongresu se krepi odpor. Predsednik odbora predstavniškega doma za oborožene sile Mike Rogers je dejal, da zakonodajalci niso bili ustrezno vključeni v odločanje o prejšnjem umiku ameriške brigade iz Romunije. Člani kongresa pripravljajo zahtevo, da mora Pentagon pred vsakim znižanjem števila ameriških vojakov v Evropi pod 76.000 pripraviti oceno tveganj (The Hill).

Natov 5. člen, po katerem napad na eno zaveznico pomeni napad na vse, se ni spremenil. Toda odvračanje ni zgolj pogodbena določba. Je izračun, ki ga morebitni nasprotnik naredi o silah, hitrosti odziva in politični volji, s katerimi bi se soočil v prvih urah krize. Ko enote, ki ta izračun utelešajo, odidejo, datum njihove zamenjave pa ni znan, negotovost raste.

Vrzel še ne dokazuje ameriškega umika iz Evrope. Kaže pa, da je odvračanje v Baltiku zdaj odvisno od neobjavljenega pregleda Pentagona, katerega praktičnih posledic zaveznice še ne morejo vključiti v svoje načrte. Vsaka prestolnica na vzhodnem krilu se prilagaja odsotnosti, ki je ne more natančno izmeriti. Pregled bo prinesel odgovor. Vprašanje je, ali lahko zavezniška pripravljenost čaka tako dolgo.