Bela hiša ustavila Hegsethov rez

Pete Hegseth je imel pripravljen načrt. Ameriški obrambni minister naj bi voditeljem Nata v Bruslju predstavil konkretno zmanjšanje ameriške vojaške navzočnosti v Evropi, nato pa ga je ustavila Bela hiša. Ukaz ni bil podpisan, uradne napovedi ni bilo.

Toda Wall Street Journal je poročal, da je bil sveženj pripravljen. Šestmesečni pregled Pentagona o tem, kje so v Evropi nameščene ameriške sile in oprema, je javno potrjen. Postopek je jasen: Pentagon pripravi možnosti, Bela hiša določi politično linijo, kongres lahko omeji sredstva ali zahteva potrditve, zaveznice pa se posvetujejo, vendar nimajo veta. Ustavljena napoved še ni sprejeta politika. Evropske zaveznice pa se zdaj soočajo z istim vprašanjem: kaj se zgodi, če začnejo izginjati zmogljivosti, ki jih same ne morejo hitro nadomestiti?

Mehanizem, ne število vojakov

Ameriška navzočnost v Evropi ni predvsem vprašanje števila vojakov. Gre za večplastni sistem poveljstev, zračnega oskrbovanja z gorivom, strateškega zračnega prevoza, ravnanja s strelivom, nadzora in vnaprej nameščene opreme. Brez tankerjev in transportnih letal obljubljene sile morda sploh ne prispejo. Brez logistike za strelivo tiste, ki prispejo, ne morejo delovati v večjem obsegu. Vlada lahko trdi, da zavezništvo ostaja nedotaknjeno, medtem ko se tanjša prav mehanizem, ki omogoča hitro okrepitev.

Nemčija kaže, zakaj je to pomembno. Ramstein je Natovo vozlišče za zračni prevoz streliva. Wiesbaden gosti poveljstvo, ki povezuje ameriške kopenske sile v Evropi in Afriki. Grafenwöhr zagotavlja vadišča in skladiščenje težke oklepne opreme. Nemčija je obenem tudi pot proti vzhodu. V krizi pristanišča, mostovi, železnice in letališča postanejo vojaška infrastruktura.

Handelsblatt je opozoril na scenarij, ki bi pri eni bazi vključeval približno 5.000 vojakov, vendar javno objavljen ameriški ukaz takšnega zmanjšanja ne potrjuje. Tagesschau je poročal širše: pregled zajema tankerje, bojna letala in vojaške ladje, ne samo osebja. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je Hegsetha pozval k časovnici, je poročal Guardian, ne zato, ker bi Berlin lahko blokiral ameriško odločitev, temveč zato, ker zaveznice potrebujejo opozorilo, da lahko prilagodijo svoje vojaške načrte.

Poljska skuša zakleniti vrata

Varšava negotovost bere drugače. Poljska strategija je umik narediti strukturno težji. Obrambno ministrstvo pravi, da se pogaja o stalni bazi in želi preseči sedanji rotacijski model (PAP). Varšava želi infrastrukturo, pravne dogovore in nepovratne stroške, ki bi pred odločitvami po pregledu zvišali politično ceno odhoda. Poveljstvo V. korpusa v Poznanju pomaga načrtovati kopenske operacije na vzhodnem krilu Nata, vendar lahko poveljstvo brez rotacijskih bojnih brigad usklajuje načrte na papirju, ne da bi imelo na terenu dovolj razpoložljivih sil.

Trenja so že vidna. Polsat je poročal o republikanskem pritisku v Washingtonu zaradi zaustavljene rotacije oklepne brigade, trditev predsedniškega svetovalca o »zeleni luči« za stalno navzočnost pa je vodja poljskega urada za nacionalno varnost takoj relativiziral (Rzeczpospolita).

Kdo lahko reče ne

Italija odpira vprašanje, ki ga vzhodno krilo redkeje postavlja: kdo odobri, kaj iz teh baz odhaja? Obrambni minister Guido Crosetto je parlamentu povedal, da je Rim zavrnil dovoljenje, kadar so ameriške zahteve presegle dogovorjeni okvir (Open). Če ameriške baze v Italiji vse bolj podpirajo operacije zunaj Evrope, postaja pravica Rima do zavrnitve pomembnejša. Poljska želi ZDA vezati nase, Italija vztraja, da mora imeti možnost reči ne.

Francija odvisnost poimenuje najbolj natančno. Fondation Robert Schuman je med zmogljivostmi, ki jih še vedno v veliki meri zagotavlja Washington, navedla poveljniške sisteme, vesoljska sredstva, komunikacije in strateški transport. Parlament je izglasoval povečanje vojaške porabe proti letu 2030, toda analiza Ifri ugotavlja, da posodobljeni program predvsem krepi verodostojnost obstoječih načrtov, ne pa nadomešča tega, kar zagotavljajo ZDA. Razdalja med diagnozo odvisnosti in njenim zapiranjem ostaja velika.

Najpomembnejše neznanke niso povezane s številom vojakov. Gre za to, ali bo pregled Pentagona posegel v podporne sisteme, zaradi katerih je 5. člen Nata, zaveza k skupni obrambi, v krizi sploh uporaben: poveljevanje, zračni transport, logistiko streliva, obveščevalne zmogljivosti in oskrbovanje z gorivom v zraku. Nobena zaveznica ni prejela javne časovnice. Nobena kategorija zmanjšanja ni potrjena. Javnost vidi zaskrbljenost, ne pa dejanskega seznama manjkajočih zmogljivosti zavezništva.

Več evropskih obrambnih ministrstev zdaj načrtuje za možnost, ki je še ne morejo izmeriti.