Fenech pred poroto v Valletti

Skoraj devet let po tem, ko je avtomobil bomba na malteški cesti ubil preiskovalno novinarko Daphne Caruana Galizia, pred poroto v Valletti sedi človek, za katerega tožilstvo trdi, da je umor naročil. Yorgen Fenech, poslovnež, je obtožen sostorilstva pri naklepnem umoru in hudodelskega združevanja. Obtožbe zanika (BBC, The Guardian). Porota bo odločala o krivdi enega človeka. Hkrati se presoja tudi sposobnost malteških institucij, da primer politično motiviranega nasilja nad novinarko pripeljejo do osebe, ki naj bi ga financirala.

Obsodbe pod Fenechem

Malteška sodišča so že obsodila ljudi na nižjih ravneh zarote. George in Alfred Degiorgio, dva od izvrševalcev umora, sta po priznanju krivde dobila 40 let zapora. Vince Muscat je krivdo priznal prej in bil obsojen na 15 let. Leta 2025 sta bila Robert Agius in Jamie Vella obsojena na dosmrtni zapor, ker sta priskrbela bombo (Al Jazeera). Melvin Theuma, taksist in stavničar, ki naj bi po navedbah tožilstva posredoval med Fenechem in morilci, je v zameno za pričanje dobil predsedniško pomilostitev (The Guardian).

Naloga tožilstva je zdaj dokazati, da je Fenech umor naročil, financiral ali pri njem materialno sodeloval. Prvi dnevi sojenja so v sodni spis prinesli načrte za bombne napade, tajne posnetke in dokaze o nadzoru (Newsbook). Fenecheva povezava s primerom vodi prek njegovih poslovnih interesov: poročila so ga povezovala z offshore strukturami in velikim državnim energetskim poslom, ki ga je Caruana Galizia preiskovala. Že to, da je domnevni naročnik umora novinarke končno pred poroto, pomeni premik. Toda tudi skoraj devetletni zamik med umorom in sojenjem je del zgodbe.

Kaj Bruselj lahko stori in česa ne more

Caruana Galizia je ob smrti preiskovala korupcijo na vrhu države članice EU. Zato je sojenje tudi evropsko vprašanje pravne države, čeprav se pristojnosti Bruslja ustavijo pred vrati sodne dvorane. Evropska komisija, izvršilni organ EU, lahko spremlja malteški pravosodni sistem in pritiska za reforme. Ne more pa nadomestiti malteških tožilcev ali poroti naročiti, kako naj odloči (European Commission).

EU je po umoru sprejela nova pravila. Direktiva proti strateškim tožbam za onemogočanje javnega udejstvovanja, znana kot »Daphnin zakon«, ščiti novinarje in aktiviste pred zlorabami sodnih postopkov, katerih namen ni pravno varstvo, temveč utišanje z visokimi stroški (EUR-Lex). Poseben akt, Evropski akt o svobodi medijev, ureja zaščito virov in uredniško neodvisnost. Namen teh pravil je zmanjšati možnost, da se novinarje izolira, še preden se grožnje spremenijo v fizično nasilje. Ne odločajo pa o tem, ali je Fenech kriv.

Nedokončane malteške reforme

Globlje vprašanje ni, ali je Malta sposobna izpeljati sojenje, temveč ali je spremenila razmere, ki so umor omogočile. Javna preiskava je leta 2021 ugotovila, da so malteške državne institucije odgovorne za vzdušje nekaznovanosti okoli korupcije (Euronews). Pet let pozneje iste slabosti niso odpravljene.

Center za pluralnost in svobodo medijev Malto uvršča med države z 71-odstotnim tveganjem ter opozarja, da javni funkcionarji še naprej napadajo novinarje na družbenih omrežjih, država pa še vedno ni v celoti uresničila priporočil javne preiskave (CMPF). Novinarji brez meja opisujejo polarizirano okolje, ki ga oblikujejo politične stranke, in vlado, ki nerada izvaja reformni seznam (RSF). FAZ je sojenje opisal kot preizkus, ali se Malta res spoprijema s političnimi povezavami okoli umora ali pa zgolj sodi zadnjemu vidnemu obtožencu (FAZ).

Slovaški primer Kuciak kaže, kako se lahko takšni postopki zapletejo. Preiskovalni novinar Ján Kuciak je bil umorjen leta 2018, ko je poročal o korupciji. Domnevni naročnik Marian Kočner je bil dvakrat oproščen obtožbe, da je naročil umor, zdaj pa ga čaka tretje sojenje, čeprav že prestaja kazen zaradi ločene obsodbe za ponarejanje (Aktuality, Denník N). Vzorec je v Evropi prepoznaven: sodišča lahko kaznujejo roke, ki so umor izvedle, ne da bi jim uspelo dokazati, kdo ga je plačal.

Fenecheva porota bo odločila o enem kazenskopravnem vprašanju. Širše vprašanje, ali je Malta razgradila nekaznovanost, zaradi katere je bilo mogoče novinarko umoriti zaradi njenega dela, pa pripada malteški vladi. Devet let jo to sprašujejo evropska poročila, parlamentarne resolucije in kazalniki medijske svobode. Odgovor še vedno manjka.