Sojenje Fenechu zaradi umora Caruane Galizie

Skoraj devet let po tem, ko je avtomobilska bomba ubila preiskovalno novinarko Daphne Caruana Galizia, je pred poroto sedel človek, ki mu tožilstvo očita naročilo njenega umora. Yorgen Fenech, eden najbogatejših malteških poslovnežev, je obtožen, da je morilcem plačal približno 150.000 evrov (The Guardian, BBC). Krivdo zanika. Sojenje je doslej najdlje, kamor je primer prišel proti ljudem, ki naj bi po oceni tožilstva stali nad neposrednimi izvršitelji. A sodišče lahko razčisti le del zgodbe.

Kaj lahko odloči porota in česa ne more

Tožilstvo je v uvodu predstavilo razmeroma neposredno verigo. Posrednik Melvin Theuma naj bi uredil pogodbo za umor. Trije morilci in dobavitelji eksploziva so že obsojeni. Ključno vprašanje je zdaj, ali lahko tožilstvo dokaže, da je Fenech umor naročil (The Guardian).

Obsodilna ali oprostilna sodba pa ne more odgovoriti na širše vprašanje, zaradi katerega primer ostaja evropsko politično vprašanje: ali so malteške institucije same ustvarile razmere, v katerih je bil umor mogoč. Ločena javna preiskava, objavljena leta 2021, je sklenila, da mora malteška država prevzeti »odgovornost« za okolje nekaznovanosti (Public Inquiry report, Euronews). Preiskava je opozorila na policijo, ki ni ukrepala ob grožnjah Caruani Galizia, na regulatorje, ki so spregledovali korupcijo, o kateri je poročala, in na politične voditelje, ki jim je molk koristil. Sojenje obravnava kazensko odgovornost enega človeka. Preiskava je obravnavala odpoved policije, regulatorjev in politične oblasti. Eno ne nadomesti drugega.

Zakoni EU, ki jih je ta primer pomagal izsiliti

Umor je evropske institucije prisilil v nekaj redkega: da o svobodi medijev niso le govorile, temveč so ukrepale. Evropski parlament, neposredno izvoljeni zakonodajni organ Evropske unije, je od Malte zahteval izvedbo priporočil javne preiskave. Umor je obravnaval tudi kot preizkus, ali lahko EU od države članice zahteva spoštovanje skupnih standardov pravne države (European Parliament resolution).

Sledila sta dva evropska predpisa, deloma oblikovana pod pritiskom, ki ga je ustvaril ta primer. Direktiva proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti cilja na zlorabljene tožbe, namenjene utišanju novinarjev, vendar zajema le čezmejne primere, zato velik del domačih kampanj pravnega nadlegovanja ostaja zunaj njenega dosega (EUR-Lex). Ta omejitev ni tehnična podrobnost. Po poročanju Telexa se je Caruana Galizia v svoji karieri soočila s 43 tožbami, večinoma pred malteškimi sodišči. Evropski akt o svobodi medijev dodaja varovala za uredniško neodvisnost in preglednost lastništva (EUR-Lex).

Oba predpisa obstajata. Drugo vprašanje je, ali lahko spremenita ravnanje tam, kjer lokalna oblast nima interesa za spremembo. Neodvisno spremljanje Centra za pluralnost in svobodo medijev ugotavlja, da Malta priporočil javne preiskave še vedno ni v celoti izvedla (CMPF). Evropska komisija, izvršilni organ EU, ki skrbi za izvajanje prava Unije v državah članicah, lahko začne postopke proti državam, ki direktiv ne prenesejo v nacionalno pravo. Noben pravni mehanizem pa ne deluje sam od sebe, kadar domača politika potiska v nasprotno smer.

Sojenje je pritegnilo pozornost po vsej celini, odzivi pa so povedni. Slovaški mediji ga berejo skozi umor novinarja Jána Kuciaka leta 2018 in sporni primer proti poslovnežu Marianu Kočnerju, kjer so se sodišča prav tako soočila s težavo dokazovanja vloge domnevnega naročnika (Aktuality.sk). Na Madžarskem je provladni Origo zgodbo predstavil kot tujo kriminalno novico, brez konteksta pravne države (Origo). Sojenje zaradi umora novinarke je mogoče obravnavati kot evropski institucionalni primer ali ga skrčiti na policijsko kroniko. Uredniška izbira pokaže, kako se mediji v posamezni državi spopadajo z neprijetnimi evropskimi precedensi.

Odprt spis

Corinne Vella, sestra Daphne Caruana Galizia, je začetek sojenja opisala kot »olajšanje« (Lovin Malta). Olajšanje, ne razrešitev. Porota bo odločila o Fenechu. Ne bo pojasnila, kateri uradniki in posredniki so omogočili ozračje, ki ga je opisala javna preiskava. Ne bo prisilila Malte, da dokonča reforme, za katere nadzorniki ugotavljajo, da ostajajo neizvedene. In ne bo pokazala, ali lahko evropska medijska zakonodaja izsili spremembe tam, kjer lokalna oblast zanje nima interesa. Sodna dvorana se je odprla. Težji obračun ostaja zunaj nje.