Zaporizhzhia: v napadu 20 mrtvih

Ruske vodene bombe so v soboto v Zaporižju ubile najmanj 20 ljudi, 32 pa ranile, kažejo podatki, ki jih je ob 21.25 objavil regionalni uradnik Ivan Fedorov (Ukrinform). Med umrlimi so bili trije otroci, je sporočila služba za izredne razmere (Ukrainska Pravda). Evropske redakcije so spremljale naraščanje števila žrtev, vendar nobena vlada ni napovedala odločitve, povezane s tem napadom.

Na mesto je padlo pet bomb. Po policijskem poročilu, ki ga je povzel Euronews, sta dve zadeli stanovanjski stavbi (Euronews). Ukrajinska nacionalna policija je sporočila, da so njeni policisti tisto jutro posredovali na več krajih napada (National Police). Bombe so zadele Zaporižje, mesto pod ukrajinskim nadzorom, ki leži stran od rusko zasedene jedrske elektrarne v Enerhodarju (To Brief).

Število žrtev je čez dan naraščalo, medtem ko so reševalci preiskovali ruševine: po poročilu regionalne uprave ob 10.15 je bilo mrtvih osem (regional administration), sredi popoldneva pa že 17 (Ukrainska Pravda). Večerni podatek Fedorova je najnovejši, ne pa dokončen.

Nočni pregled uradnih kanalov ni pokazal, da bi se iskanje končalo. Nihče ni potrdil, koliko ljudi še pogrešajo.

Zakaj je te bombe težko ustaviti

Drsna bomba je običajna letalska bomba, opremljena s krili in navigacijskim sistemom. Krila letalu omogočijo, da jo odvrže daleč od cilja, nato pa bomba zdrsi do njega. Raziskovalni inštitut RUSI ocenjuje, da te bombe običajno odvržejo približno 30 do 90 kilometrov od frontne črte (RUSI). Letalu zato ni treba preleteti mesta, ki ga napade.

Ta razdalja otežuje obrambo. Sistemi zračne obrambe kratkega dosega praviloma ne morejo doseči ruskega letala, ki bombo izstreli tako daleč od cilja. Sistemi dolgega dosega lahko letalo včasih zadenejo, vendar le, če so dovolj blizu in imajo na voljo prestrezne rakete. Teh je malo, poleg tega so drage, navaja Natov center za zračno moč (JAPCC).

Podrobnosti sobotnega napada niso znane. Nihče ni objavil, za katero vrsto bomb je šlo, od kod so vzletela letala ali zakaj bombe niso bile prestrežene.

Medijsko spremljanje brez odločitev

Evropsko zanimanje za napad se za zdaj kaže predvsem v poročanju medijev. Nizozemska javna radiotelevizija NOS je napad spremljala na eni spletni strani in posodobila naslov, ko je število umrlih doseglo 17 (NOS). Euronews, ki oddaja po vsej Evropi, je objavil poročilo ukrajinske policije o napadih na stanovanjske stavbe.

Dva dogodka istega dne lahko dajeta vtis odziva, vendar se nobeden ni nanašal na Zaporižje. Emmanuel Macron je poklical Volodimirja Zelenskega in izrazil solidarnost zaradi nadaljnjih ruskih napadov; za tem ni sledila nova francoska zaveza (RFI). Poljska je pozneje tistega dne v zrak poslala lovska letala, kar je njeno vojaško poveljstvo povezalo z ruskimi napadi na zahod Ukrajine (Polsat News).

Tudi izjava zunanjepolitične službe EU je bila objavljena pred napadom. Ruske napade na domove civilistov je nazadnje obsodila 8. oktobra, dva dni pred padcem bomb (EEAS).

Pregledani zapisi kažejo, da so evropski mediji pozorno spremljali sobotne smrti, nobena vlada pa doslej ni napovedala odločitve, posebej povezane s tem napadom. Ugotovitev zajema le doslej objavljene informacije in ne pove ničesar o morebitnih poznejših odločitvah. Na končni podatek bo treba počakati iz Zaporižja: regionalne oblasti še niso razglasile konca iskanja ali objavile dokončnega števila žrtev.