Zaporožje ima dizla za 10 dni

Največja jedrska elektrarna v Evropi je 20. avgusta izgubila še zadnjo povezavo z elektroenergetskim omrežjem, potem ko so spopadi severno od Dnepra prekinili edini preostali daljnovod. Deset dni pozneje hladilne sisteme pri šestih zaustavljenih reaktorjih in bazenih z izrabljenim gorivom poganjajo le še zasilni dizelski generatorji (LIGA, NV).

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo Rafael Grossi je razpoložljive zaloge ocenil na približno 10 dni. Če daljnovoda ne bodo popravili ali če ne bo novih dobav dizla, je opozoril, lahko elektrarna izgubi vse vire električne energije (Straits Times, RBC-Ukraine).

Kriza, ki je nastajala po daljnovodih

Sedanji položaj ni nastal čez noč. Pred rusko invazijo v polnem obsegu je imelo Zaporožje 10 zunanjih daljnovodnih povezav. Ena za drugo so odpovedovale, dokler 20. avgusta ni izpadla še zadnja, 330-kilovoltna povezava Ferosplavna-1 (Ukrainian News, Rubryka). Zaradi vojaških aktivnosti tehniki ne morejo niti ugotoviti natančnega vzroka okvare. IAEA se zdaj z obema stranema pogaja o lokalni prekinitvi ognja, da bi popravljalne ekipe lahko prišle do območja (World Nuclear News).

Reaktorji elektrike ne proizvajajo že več kot dve leti. Toda zaustavljen reaktor ni nenevaren predmet. Radioaktivni razpad v gorivnih elementih in bazenih z izrabljenim gorivom še naprej ustvarja toploto. Črpalke, ventili in merilni sistemi, ki to toploto odvajajo, potrebujejo elektriko (Nuclear News Network, News UN). Če hkrati odpovesta omrežno napajanje in dizelski generatorji, se hlajenje ustavi in temperature začnejo naraščati. Tveganje je manjše kot pri elektrarni, ki bi delovala s polno močjo, vendar ne izgine.

Upravljavci so v začetku avgusta v bazenih z izrabljenim gorivom pri vseh šestih blokih zvišali raven vode, s čimer so pridobili dodaten čas do vretja, če bi aktivno hlajenje odpovedalo (Nuclear News Network). Inšpektorji IAEA so pregledali večino od 20 dizelskih generatorjev v elektrarni in 27. ter 28. avgusta opazili prihod cistern z gorivom z dveh bližnjih lokacij (NV, 5 Kanal). Vendar glavnega zunanjega skladišča goriva niso obiskali od marca 2025, zadnja načrtovana dobava v ta objekt pa naj bi zaradi spopadov zamujala že več mesecev (UNN, Rubryka). Podatek o desetih dneh dizla zato prihaja od osebja elektrarne, ne iz neodvisnega popisa zalog IAEA.

Tri napade z droni v istem tednu so dodale še drugo tveganje: eden se je zgodil blizu hladilnega bazena in ranil dva zaposlena, drugi je zadel suho skladišče izrabljenega goriva, tretji pa sistem za gašenje z razpršilniki (IAEA je sporočila na X, Agerpres). Ravni sevanja so ostale običajne. Agencija odgovornosti ni pripisala nikomur.

Vprašanje Rosatoma, ki se mu Evropa izogiba

Evropske vlade opozorilo berejo skozi prizmo lastnih jedrskih politik.

Francija, najbolj jedrsko odvisna evropska država, vleče previdno ločnico. Svetovalec Stéphane Audrand je za Le Parisien dejal, da elektrarna v hladni zaustavitvi ne postane »novi Černobil« že zato, ker izgubi omrežno napajanje (Le Parisien). Francosko opozorilo je bolj praktično: vojna nevarno spremeni tudi infrastrukturo okoli elektrarne. Razdelilne postaje, ceste, dobave goriva in izčrpano osebje postanejo varnostni dejavniki (Euronews). Greenpeace France krizo uporablja kot argument za sankcije proti Rosatomu in opozarja, da je jedrska trgovina še vedno izvzeta iz svežnjev sankcij EU proti Rusiji (France 24).

Madžarska je najbolj opazna po molku. Vladi naklonjeni mediji so povzeli podatke IAEA, ne da bi jih povezali s projektom Paks II, reaktorjem, ki ga v Budimpešti gradi in financira Rosatom (Világgazdaság). Razlog je praktičen: Paks zagotavlja velik del madžarske elektrike, Paks II pa gradi in financira isto rusko državno jedrsko podjetje (World Nuclear Association). Budimpešta ima zato jasen interes, da Zaporožje obravnava kot vojni problem, ne kot argument za sankcioniranje Rosatoma. Dokler sankcijski režim EU izvzema jedrski sektor (Council of the EU), Madžarski veta ni treba porabiti.

Poljska dogajanje razume kot rusko prisilo, hkrati pa varuje zaupanje javnosti v gradnjo svoje prve jedrske elektrarne. Stališče poljskega jedrskega regulatorja je, da je izguba zunanjega napajanja standardni projektni scenarij, ki ga dizelski generatorji lahko obvladajo; Zaporožje je posebno nevarno zaradi vojne in okupacije, ne zaradi jedrske tehnologije (BiznesAlert).

Neposredno vprašanje je tehnično: ali bo Grossijevo prizadevanje za prekinitev ognja omogočilo dostop popravljalnim ekipam, preden zmanjka dizla. Širše vprašanje je politično. Zaporožje je najbolj viden primer ruskega nadzora nad evropsko jedrsko infrastrukturo, vendar ga lahko EU še naprej obravnava kot varnostno krizo, ne da bi ruski jedrski vpliv vključila v ceno sankcijske politike. To odločitev zunanji ministri še naprej odlagajo.