Zaporizhzhia 16. brez zunanjega napajanja

Jedrska elektrarna Zaporožje stoji na južnem bregu Dnepra v okupirani Ukrajini. Z zunanjim omrežjem jo povezuje ena sama rezervna 330-kilovoltna daljnovodna povezava, zadnja od desetih, ki so obstajale pred vojno. 30. maja je dron zadel turbinsko zgradbo šestega bloka in prebil zunanjo steno. Inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) so na tleh našli dele drona in zažgana optična vlakna (ABC News). Ravni sevanja so ostale normalne. Elektrarna pa je od začetka ruske invazije prestala že 16 popolnih izpadov električnega napajanja.

Trinajst dni prej so droni zadeli jedrsko elektrarno Barakah v Združenih arabskih emiratih. Generalni direktor IAEA Rafael Grossi je Varnostnemu svetu Združenih narodov dejal, da napadi na jedrske objekte postajajo »rastoč pojav« (World Nuclear News). V dveh tednih sta bili tarča dve elektrarni na dveh celinah. Nobeno mednarodno telo nima pooblastil, da bi to ustavilo.

Nadzornik brez izvršilnih pooblastil

IAEA, agencija Združenih narodov za jedrsko energijo, ima inšpektorje v Zaporožju od septembra 2022. Merijo lahko sevanje in pišejo poročila. Ne morejo vzpostaviti varnostnega območja, prisiliti Rusije, naj omogoči dostop, ali odrediti evakuacije. Agencija »nima izvršilnih pooblastil ali neposredne odgovornosti za jedrsko varnost« (SAIIA).

Inšpektorji so 31. maja zahtevali dostop do notranjosti poškodovane turbinske zgradbe. Rusija ga ni odobrila. Med zunanjim pregledom so se morali zaradi dejavnosti dronov in streljanja umakniti v zaklon. 26 držav članic EU je junija 2025 svetu guvernerjev IAEA sporočilo, da je bil inšpektorjem »večkrat zavrnjen dostop« do zahodnih turbinskih hal (EEAS). Prav to območje je bilo zadeto 30. maja.

Edino telo, ki bi opozorila IAEA lahko spremenilo v zavezujoče ukrepanje, je Varnostni svet ZN. Ruski stalni veto to pot zapira. Diplomatska koalicija za resolucije IAEA o Ukrajini se je dodatno načela marca 2026, ko so Združene države glasovale proti resoluciji sveta guvernerjev, ki je obsojala napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo (Ukrainska Pravda).

Pravila iz drugega časa

Pravila, ki naj bi varovala jedrske objekte, so nastala za vojne med konvencionalnimi vojskami. 56. člen prvega Dodatnega protokola k Ženevskim konvencijam iz leta 1977 prepoveduje napade na jedrske elektrarne, kadar bi lahko sprostili »nevarne sile« in ogrozili civiliste. Toda člen vsebuje izjemo za vojaško korist: elektrarna izgubi zaščito, če napaja vojaške operacije. Seznam zaščitenih objektov zajema reaktorje, jezove in nasipe, ne pa skladišč goriva ali elektroenergetske infrastrukture, ki ohranja delovanje hladilnih sistemov (Oxford JCSL, ECPR Loop).

Rusija tega protokola ni ratificirala. Tudi Združene države ga niso. Drone, ki so zadeli Barakah, so z iraškega ozemlja izstrelili nedržavni akterji, kar dogodek sploh postavlja zunaj klasičnega meddržavnega okvira pogodbe. Postopek za spremembo pravil ni stekel.

Evropska izpostavljenost

EU ima 98 jedrskih reaktorjev v 13 državah članicah, ki zagotavljajo približno četrtino njene električne energije. Samo Francija jih upravlja 57 (World Nuclear Association). Morebitno radioaktivno onesnaženje iz Zaporožja bi lahko glede na vetrovne razmere sprožilo zaščitne ukrepe v Romuniji, Moldaviji in na Madžarskem.

Geopolitični odziv na napad 30. maja je bil hiter. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je javno zagrozil s povračilnimi napadi na evropske jedrske elektrarne. Bolgarski mediji so grožnjo podrobno obravnavali: Fakti.bg in 24chasa.bg sta poročala o posledicah za Kozloduj, bolgarsko jedrsko elektrarno ruske gradnje. Predsednik Rumen Radev je ohranil zanj značilno dvoumnost in se izognil polni uskladitvi bodisi z zahodno obsodbo bodisi z moskovskim prikazom napadov.

Francija je napad na Barakah obsodila v Združenih narodih, ni pa objavila ocene tveganja za svoje elektrarne (French UN Mission). Poljska jedrska agencija je potrdila normalne ravni sevanja, ne da bi objavila scenarij morebitnega onesnaženja (Rzeczpospolita). Nobena evropska vlada ni javno pojasnila, kaj sledi, če napadi na delujoče jedrske elektrarne postanejo ponavljajoč se pojav.

Nekaj dni pred napadom z dronom je Zaporožje doživelo 12-urni komunikacijski izpad, najdaljšega v vojni, zaradi katerega sosednje države niso mogle oceniti radioloških razmer (Kyiv Independent). Od sedmih varnostnih stebrov IAEA jih je ogroženih šest.

Turbinska zgradba ni reaktorski zadrževalni hram. Elektrarna je v hladni zaustavitvi. Neposredno radiološko tveganje tega napada je bilo nizko. Toda nobena institucija doslej ni pokazala, da zna preprečiti spreminjanje jedrskih elektrarn v tarče. Vsak incident brez posledic znižuje prag za naslednjega.