Zelenskyy zavrača Merzev pridruženi status

Ko je nemški kancler Friedrich Merz predlagal novo kategorijo »pridruženega članstva« Ukrajine v EU, jo je Volodimir Zelenski odločno zavrnil, jo označil za »nepošteno« in vztrajal pri polnopravnem članstvu. Spor razkriva vprašanje, ki ga evropske prestolnice pogosto raje odlagajo: vstop Ukrajine bi spremenil razmerja moči v Uniji in način, kako ta sprejema odločitve.

Status, ki ga pogodbe ne poznajo

Merzevo pismo voditeljem EU z 18. maja predlaga nekaj, česar veljavne evropske pogodbe ne vsebujejo. »Pridruženo članstvo« se v Pogodbi o Evropski uniji ne pojavlja.

Ukrajina bi dobila sedež z glasovalno pravico v Evropskem svetu, kjer voditelji držav in vlad določajo politično smer EU, ter v Svetu EU, kjer ministri usklajujejo in sprejemajo zakonodajo. Več medijev je predlog poenostavilo kot ureditev brez glasovalne pravice, vendar Merzevo pismo izrecno govori o sodelovanju z glasom (Reuters, DGAP). Ukrajina bi dobila tudi evropskega komisarja brez resorja in pridružene poslance v Evropskem parlamentu, oboje z omejenim vplivom.

Merz predlaga še razširitev člena 42(7), klavzule EU o vzajemni obrambi, ki države članice zavezuje k pomoči napadeni članici. Trdi, da za to ne bi bilo treba spreminjati pogodb, temveč bi zadostoval »trden politični dogovor«. Bruseljskim diplomatom se to zdi pravno vprašljivo. »Ne vidim, kako bi to delovalo s pravnega vidika. Treba bi bilo spremeniti pogodbe,« je eden povedal za Euronews. Evropska komisija se o pravnem vprašanju ni želela izreči in ga je prepustila voditeljem vlad (Ukrainska Pravda).

Zakaj polnopravno članstvo skrbi Pariz in Berlin

Polnopravno članstvo Ukrajine bi poseglo v jedro evropskega odločanja. Z okoli 44 milijoni prebivalcev bi Ukrajina postala peta največja članica EU. Pri glasovanju s kvalificirano večino, kjer je za sprejetje zakonodaje potrebnih 55 odstotkov držav, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU, bi njena teža premaknila ravnotežje proti vzhodu. Analiza DGAP ugotavlja, da Nemčija in Francija nista uskladili svojih strategij širitve ter da bi vstop Ukrajine oslabil sposobnost francosko-nemškega jedra, da nadzoruje izide.

Merzev predlog bi del tega premika prinesel takoj: glasovalni sedež v Svetu, vendar brez dostopa do proračuna EU, kmetijskih subvencij in strukturnih skladov. Interna analiza Sveta, ki jo je navedel Financial Times, je ocenila, da bi polnopravno članstvo Ukrajine Francijo prvič spremenilo v neto plačnico skupne kmetijske politike (Poland Watch).

Francosko javno mnenje je do širitve najbolj zadržano v Evropi. Emmanuel Macron je od Komisije zahteval »natančen časovni načrt« za pristop Ukrajine, vendar se k dejanskemu članstvu ni zavezal (Le Monde).

Tolažilna nagrada, ki je Zelenski noče sprejeti

Merz je predlog povezal z mirovno diplomacijo. V pismu piše, da bi »pomagal olajšati tekoča mirovna pogajanja«. Aprila je namignil, naj Zelenski Ukrajincem pove: »Odprl sem vam pot v Evropo.« Ponudba je zasnovana kot nadomestilo, evropsko sidro, s katerim bi bilo laže politično prodati ozemeljske koncesije v morebitnem mirovnem dogovoru.

Zelenski razume tveganje. Tudi z glasovalno pravico v Svetu bi pridruženo članstvo Ukrajino pustilo zunaj proračuna EU in zunaj kmetijskih subvencij. Manjkala bi mu pravna trajnost članstva, ki temelji na pogodbah. Ker Viktor Orbán po aprilskih volitvah ni več na oblasti na Madžarskem, je glavna grožnja veta proti ukrajinskemu pristopu odstranjena. Zakaj bi Kijev sprejel vmesni status, če je pot do polnopravnega članstva zdaj lahko jasnejša?

Poljska kot glavno pridobitev vidi člen 42(7): evropsko varnostno jamstvo, manj odvisno od negotovega Natovega dežnika, kot trdijo poljski analitiki. Toda poljski kmetje se bojijo ukrajinske kmetijske konkurence. Slovaški premier Robert Fico je zamisel zavrnil neposredno: »Ali nekoga sprejmemo v EU ali pa ga ne«, čeprav je le nekaj tednov prej Zelenskemu obljubil polno podporo ukrajinski evropski poti.

Junijski Evropski svet širitve nima na formalnem dnevnem redu. Reformni paket Komisije pred širitvijo, ki naj bi določil, kako bi EU z več kot 30 članicami sploh delovala, po več preložitvah še ni objavljen. Irski zunanji minister je opozoril, da pridruženo članstvo »tvega, da Ukrajino pusti v negotovosti«.

Zelenskijevo nasprotovanje je stava, da Evropa Ukrajino potrebuje znotraj institucij bolj, kot Ukrajina potrebuje nadomestni status zunaj njih. Če bi se pridruženo članstvo evropskim prestolnicam izkazalo za dovolj udobno rešitev, bi pritisk za dokončanje polnopravnega pristopa oslabel. Za Kijev je prav ta udobnost največje tveganje.