Rokavski preliv: razmah hobotnic pritiska na ribiče

Ribiči so v Rokavskem prelivu leta 2025 iztovorili približno 2.600 ton navadne hobotnice, v letu 2026 pa doslej že več kot 3.000 ton. Pred tem je letni ulov več let ostajal pod 30 tonami, kažejo podatki britanske agencije Marine Management Organisation, ki jih je objavil Reuters (Reuters prek portala AsiaOne). Za trgovca z ribami Iana Perkesa iz Brixhama to pomeni večje dobave in veliko zanimanje kupcev iz južne Evrope. Hobotnice so se pojavile v letu, ko so bila evropska morja najtoplejša v nizu meritev, ki se začenja leta 1982: povprečna temperatura morske površine je bila od junija do avgusta 21,6 °C, navaja ista analiza Reutersa (Reuters prek portala AsiaOne).

Nepričakovani zaslužek ima svojo ceno

Razmah je tako izrazit, da so ga proučili tudi znanstveniki. Strokovno recenzirana analiza podatkov o ulovu ocenjuje, da je bil komercialni iztovor leta 2025 skoraj 65-kratnik letnega povprečja med letoma 2017 in 2024 (Journal of Fish Biology). Ker uporablja iste podatke o iztovoru kot Reuters, razmah podrobneje opiše, ne potrjuje pa ga z neodvisnimi podatki.

Hobotnice plenijo rjave rakovice, jastoge in pokrovače, ki so osrednji del ustaljenega ribištva v Rokavskem prelivu. Združenje Marine Biological Association ocenjuje, da bi lahko razmah od januarja do septembra 2025 povzročil izpad ulova rakov in školjk v vrednosti približno 10 milijonov funtov, medtem ko so iztovorjene hobotnice prinesle okoli 12 milijonov funtov (Reuters prek portala To Vima). Ocena se nanaša na lansko leto, še pred letošnjo poletno vročino.

Podatki o iztovoru kažejo, kdaj so se hobotnice pojavile, ne pa, zakaj se je ulov povečal. Rast ulova je sovpadla s toplejšim morjem, vendar nanj vplivajo tudi število ribiških plovil, njihova oprema in povpraševanje kupcev. Cefas, britanska vladna agencija za znanost na področju ribištva, je to poletje na več merilnih mestih zabeležil rekordno visoke temperature ter poročila o neobičajnem pojavljanju morskih psov, sončnih rib in meduz. Agencija še ocenjuje, kaj to pomeni za ribištvo (Cefas).

Kaj pravzaprav merimo z »rekordno toplim morjem«

Evropski temperaturni rekord opisuje samo površinski sloj oceana. Sateliti zaznavajo toploto, ki jo oddaja zgornja plast vode, boje in ladje pa vodo merijo neposredno ter tako preverjajo satelitske ocene (NOAA). To je podobno, kot če bi z roko segli v kopalno kad: ugotovili bi, da je površina vroča, ne pa, ali toplota sega do dna, kjer živijo rakovice in pokrovače.

Znanstveniki temperaturo morja primerjajo tudi z običajno vrednostjo za posamezen kraj in letni čas (Hobday in sodelavci). Temperatura, ki je v Sredozemlju običajna, je lahko severneje izjemna. V Biskajskem zalivu med Francijo in Španijo je bilo poleti povprečje 21,4 °C, več kot 2,4 °C nad povprečjem v letih 1991–2020 (Reuters prek portala To Vima).

Izginjanje podvodnih gozdov ob Španiji

Hobotnice kažejo, katere vrste se lahko uveljavijo v toplejših vodah. Na severni španski obali, na drugi strani zaliva, pa je v ospredju vprašanje, kaj izginja. Morski ekolog José Manuel Rico Ordás ocenjuje, da je od leta 2010 ob Asturiji izginilo približno 95 odstotkov obsežnih sestojev rjavih alg (Reuters prek portala Gulf Times).

Gozdovi alg delujejo kot podvodne drevesnice: v visokih algah mlade ribe najdejo hrano in zavetje.

Ordás upad pripisuje predvsem podnebnim spremembam, k njemu pa prispeva tudi objedanje ribe Sarpa salpa, ki ji toplejša voda ustreza. Njegova ocena zajema več kot desetletje upadanja, zato iz nje ni mogoče razbrati, kakšen je bil samostojen učinek letošnjega poletja.

Vse to se dogaja ob že višji izhodiščni temperaturi morja. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) človekovo segrevanje podnebja povezuje s pogostejšimi in dolgotrajnejšimi morskimi vročinskimi valovi (IPCC).

V začetku septembra je Copernicus poročal o izjemno topli površini svetovnega oceana avgusta. Gre za drugo območje in podatkovni niz kot pri evropskem rekordu; o tem smo poročali skupaj z vročino na kopnem (To Brief).

Za ribiče v Brixhamu je sprememba že vidna na pomolu, v zabojih in v cenah, ki so jih pripravljeni plačati kupci iz južne Evrope. Razmah hobotnic v Rokavskem prelivu je spremenil, kaj ribiči iztovarjajo in prodajajo, koliko pa je to stalo ribištvo rakov in školjk, še ni dokazano.