Danski PET ne navaja sabotažnega napada

Danska varnostno-obveščevalna služba PET pravi, da se ruske operacije proti danskim obrambnim podjetjem krepijo, vendar ni navedla niti konkretnega podjetja niti lokacije niti poškodovane pošiljke kot dokaza, da je do napada prišlo. Po poročanju Reutersa je analitičarka PET Josefine Christensen 7. oktobra na varnostni konferenci v Københavnu povedala, da se je dejavnost okrepila v začetku poletja in da je zdaj usmerjena v proizvodnjo orožja za Ukrajino. Za zdaj gre za obveščevalno oceno, ne za dokumentiran incident.

Kaj je PET dejansko povedala

Christensenine besede povzema Reuters; prepis njenega nastopa ni bil objavljen. Po njenih besedah je PET spomladi zaznala »veliko načrtovanja, a zelo malo izvedenega«, od začetka poletja pa je Rusija začela početi »precej več« in zdaj »poskuša zadeti cilje« (Reuters). Opisala je tudi, kako ljudi nagovarjajo prek Telegrama in drugih platform ter jih sprva pogosto prosijo le, naj fotografirajo objekt.

Izraz »precej več« ne pove, kaj se je zgodilo ali kje. Lahko se nanaša na nadzorovanje, priprave, preprečen poskus ali dejavnost proti podjetjem z danskimi povezavami v tujini. PET ima morda tudi obveščevalne podatke, ki jih ne more razkriti. To so možne razlage, ne potrjena dejstva.

Novo besedišče je ostrejše od izjave PET z dne 5. septembra. Takrat je služba opisala konkretno rusko načrtovanje in poskuse novačenja ljudi na Danskem za fotografiranje podjetij in infrastrukture, predvsem družb, povezanih z vojaško pomočjo Ukrajini (PET). Ni navedla napada, ki bi katero od teh lokacij poškodoval. To Brief od takrat spremlja opozorila danskih obveščevalnih služb (To Brief). Na angleški strani PET še vedno piše, da služba ne pozna nobenega konkretnega primera ruske fizične sabotaže na Danskem (PET), vendar ni jasno, ali je bila stran objavljena pred Christenseninim nastopom.

Kje so druge vlade navedle konkretne primere

Primeri iz sosednjih držav kažejo, zakaj evropske vlade grožnjo jemljejo resno. Poljsko tožilstvo trdi, da je eksploziv C4 v noči s 15. na 16. november 2025 detoniral pod tovornim vlakom, napadalci pa naj bi delovali za rusko obveščevalno službo (poljsko tožilstvo). Železniška proga poteka od Varšave do Dorohuska na ukrajinski meji in je pomembna za pošiljke, namenjene proti vzhodu. V objavljenih podatkih sta omenjeni manjša škoda in kratka prekinitev prometa, ne pa izgubljena vojaška pošiljka.

Estonija ponuja primer napada na obrambno podjetje. Estonska varnostna služba KAPO je 29. septembra ruskim varnostnim službam pripisala avgustovski požig družbe Milrem Robotics (KAPO). Podobno je ukrepala nemška vlada v primeru drona, opremljenega z eksplozivom, ki so ga 4. avgusta našli v bližini ukrajinskih tovornih letal na letališču Leipzig/Halle (nemška vlada).

V vseh treh primerih so oblasti navedle kraj, datum in domnevnega naročnika. Nobena od teh izjav ne pravi, da je bila pošiljka za Ukrajino izgubljena ali da je zamujala. PET doslej ni navedla nobene od teh treh stvari.

Kdo varuje tovarne

Ta vrzel je pomembna, ker je varovanje pred sabotažami še vedno v pristojnosti posameznih držav. Na Danskem PET ocenjuje grožnjo, policija varuje objekte, tožilci pa vlagajo obtožnice. Po eksploziji na Poljskem je tamkajšnja policija uvedla posebno operacijo za varovanje železnic (poljska policija). Danska ni razkrila ničesar primerljivega: kateri objekti potrebujejo varovanje in kako ga zagotavljajo.

Molčanje ima posledice tudi zunaj Danske. Če ima PET prav in Rusija meri na proizvodnjo za ukrajinsko fronto, so te tarče pomembne za ukrajinska vojna prizadevanja prav toliko kot za dansko gospodarstvo. Partnerji, ki so odvisni od te proizvodnje, iz javnih informacij PET ne morejo oceniti tveganja.

Primeri s Poljske in iz Estonije upravičujejo resno obravnavo opozorila PET, vendar ne potrjujejo, da je do sabotaže prišlo na Danskem. Na podlagi javnih dokazov je PET podala verodostojno oceno grožnje, ne pa poročila o napadih na danskem ozemlju. PET in danska vlada javnosti dolgujeta pojasnilo, katere operacije so prešle od izvidovanja do napada in ali je katera vplivala na dobavo, namenjeno Ukrajini.