Sodišče EU omejilo nizozemski azilni premor

Začasna zaščita ljudem, ki bežijo pred rusko invazijo, omogoča prebivanje in delo v EU brez individualnega zaslišanja v azilnem postopku. Nizozemski uradniki zato ne smejo pustiti prošenj za azil brez obravnave zgolj zato, ker prosilci že uživajo ta status, je 1. oktobra odločilo Sodišče Evropske unije (sporočilo za javnost Sodišča, sodba Sodišča EU). Prošnje morajo obravnavati ali dokazati, da zaradi nenadnega porasta števila prošenj odločitev v zakonskih rokih ni mogoče sprejeti. Razlaga prava EU, ki jo je sprejelo Sodišče, zavezuje nacionalna sodišča po vsej Uniji.

To razmerje med začasno zaščito in azilnim postopkom je preizkusila zadeva UB, kitajskega državljana ujgurskega rodu, ki je marca 2022 na Nizozemsko prispel z ukrajinsko ženo in otrokom (sodba Sodišča EU). Mesec pozneje je vložil prošnjo za azil, nizozemski uradniki pa so obravnavo ustavili do izteka njegove začasne zaščite.

Sodišče je odločilo, da oblasti takih prošenj ne smejo »na splošno in samodejno« ustaviti (sporočilo za javnost Sodišča). Dopustilo je le ozko izjemo: če zaradi nenadnega pritoka prosilcev objektivno ni mogoče spoštovati zakonskih rokov, lahko uradniki obravnavo razporedijo po fazah in določijo prednostne zadeve. Nacionalna sodišča pa morajo preveriti, ali je bila vsaka zamuda nujna (sodba Sodišča EU).

Sodba nikomur ne podeljuje azila. Sodišče EU je določilo pravno merilo, o pritožbi prosilca UB pa zdaj na njegovi podlagi odloča nizozemski državni svet, najvišje upravno sodišče (Raad van State). Posamezne zadeve se vračajo nizozemskim azilnim organom, ki morajo o vsaki odločiti glede na konkretne okoliščine.

Premor, ki ga je izbrala država

Zaostanek se je začel s politično odločitvijo. Takratni minister je 30. marca 2022 parlamentu povedal, da bodo ljudje, ki zaprosijo za začasno zaščito, vložili poenostavljeno prošnjo za azil, običajne razgovore v azilnem postopku pa bodo opustili (Tweede Kamer). Država je ljudi pozvala, naj podpišejo obrazce za azil, nato pa jih pospravila v predal.

Sedanji minister Bart van den Brink zagovarja premor z argumentom, da so ti prosilci že zaščiteni in jih je zelo veliko. Za NOS je dejal, da je treba prednost dati novim prihodom in rednemu zaostanku, ki presega 50.000 zadev (NOS).

Razlog za takšno ureditev obstaja: začasna zaščita je med drugim namenjena temu, da množični prihodi ne ohromijo azilnih služb. Sodišče je dopustilo tudi postopno obravnavo, kadar zmogljivosti res ne zadoščajo. Če pa so prošnje te skupine že vnaprej na koncu vrste, je to zelo podobno splošni ustavitvi, ki jo je Sodišče zavrnilo.

Pri presoji, ali je zamuda nujna, bodo sodišča po naši oceni zahtevala konkretne podatke: dejansko število nerešenih zadev, razpoložljivo osebje in ukrepe, ki so jih uradniki sprejeli, da bi zaostanek obvladali. Sama velikost skupine verjetno ne bo dovolj.

Koliko prošenj čaka in kako je drugje

Natančno število čakajočih prošenj ni znano. Najzanesljivejši uradni podatek je 140.560 ljudi iz Ukrajine z začasno zaščito na dan 2. septembra, navaja pismo ministra (Tweede Kamer). Ta številka zajema osebe z začasno zaščito, ne pa nerešenih prošenj za azil.

Nekateri so se morda že odselili, umaknili prošnjo ali spremenili status, podatka o številu nerešenih prošenj pa ni. Zgodnja poročila, tudi naše (To Brief), so obe številki obravnavala kot eno.

Poslanci so za zdaj le postavljali vprašanja. V medstrankarskem pozivu 7. oktobra so zahtevali ministrovo pisno pojasnilo o posledicah sodbe, tudi o tem, ali bi lahko sodišče državi zaradi zamud naložilo denarne kazni (odbor Tweede Kamer).

Enak premor so uzakonile tudi druge države. Nemški zakon o azilu določa, da azilni postopek »miruje«, dokler velja začasna zaščita (§ 32a AsylG). Belgijski zakon o tujcih ustavi obravnavo do konca tega režima (Belgian Aliens Act), italijanski odlok iz marca 2022 pa odloži tako obravnavo prošenj kot sprejetje odločitve (Gazzetta Ufficiale). Če bodo sodišča te ustavitve presojala, bodo morala v vseh treh državah uporabiti merilo Sodišča EU.

Za družine se danes malo spreminja. Začasna zaščita velja do 4. marca 2028, morebitna zavrnitev prošnje za azil pa je ne bi končala (odločba Sveta). Anna Bieliaieva iz begunske skupnosti Vital'nya je za NOS povedala, da jo sin, ki je polovico življenja preživel na Nizozemskem, vztrajno sprašuje, v katero šolo bo hodil in ali bodo ostali (NOS).

Samodejna ustavitev se je končala. Van den Brink jo mora nadomestiti z enim od dveh pristopov: nizozemski uradniki morajo začeti odločati o teh prošnjah ali pa pred sodišči dokazati, da vsaka nadaljnja zamuda izpolnjuje pogoje za ozko izjemo, ki jo je določilo Sodišče EU. Za to bo najprej potreben podatek o številu nerešenih prošenj, ki ga njegovo ministrstvo še ni objavilo. Število 140.560 oseb z začasno zaščito tega podatka ne more nadomestiti (Tweede Kamer).