EU odobrila povratna središča brez gostitelja

Ministri držav članic EU so 1. oktobra dokončno potrdili uredbo, ki vladam omogoča, da ljudi brez pravice do bivanja v Uniji pošljejo v »centre za vračanje« v državah zunaj EU (Svet EU, EFE). Pravila o teh centrih začnejo veljati z dnem, ko začne veljati uredba. Vlade, ki si najbolj prizadevajo za njihovo vzpostavitev, še niso objavile sporazuma z državo, ki bi jih bila pripravljena gostiti.

Ta razkorak je pomemben, ker zakon daje le dovoljenje. Za dejanski odhod so potrebni še ukrepi nacionalnih vlad, soglasje države gostiteljice, sodna presoja in nazadnje sodelovanje države izvora posameznika.

Kdo o čem odloča

Postopek se začne v prestolnici posamezne države. Njeni organi odločijo, da mora nekdo oditi. Po novi evropski odredbi o vrnitvi nato ključne podatke zabeležijo v skupnem obrazcu, ki ga lahko preberejo tudi druge države članice. Ali bo druga država na podlagi te odločbe ukrepala, ostaja njena izbira (Brussels Times).

Španija je nasprotovala prav tej diskreciji. Madrid je želel, da bi morale vse schengenske države izvrševati odločbe drugih članic. V schengenskem območju ljudje večino meja EU prečkajo brez preverjanja potnih listov, zato je Španija menila, da bi se nekdo izgonu lahko izognil že s selitvijo v drugo državo. Madrid je ocenil tudi, da so varovala za družine v centrih prešibka. Španija je bila edina država, ki je glasovala proti (elDiario.es). Uredbe ni mogla blokirati, saj je bila sprejeta s kvalificirano večino, pri kateri se glasovi držav tehtajo in nobena nima veta sama zase.

Centri so šele naslednji člen v postopku. Tja lahko pošljejo le ljudi, za katere že velja odločba o vrnitvi. Država gostiteljica mora spoštovati mednarodno pravo človekovih pravic, vključno s prepovedjo pošiljanja ljudi v kraje, kjer bi jim grozila preganjanje ali mučenje. Otroci brez spremstva so izključeni, družine z otroki pa ne na enako splošen način (ECRE). Sodišča lahko preverijo, ali vsaka premestitev izpolnjuje te pogoje.

Uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu EU, uradni publikaciji, v kateri se objavljajo predpisi Unije. Določbe o centrih se začnejo uporabljati istega dne. Večina drugih novih postopkov se začne uporabljati leto pozneje (Svet EU).

Manjka država gostiteljica

Danska, Nemčija, Nizozemska, Avstrija in Grčija so se septembra dogovorile o skupnem modelu centrov in prve premestitve načrtujejo v letu 2027 (danska vlada). Od takrat se kot skupina pogajajo z morebitnimi državami gostiteljicami (To Brief).

Na dan sprejetja uredbe je nemški notranji minister Alexander Dobrindt dejal, da je treba še razjasniti, ali so morebitne države gostiteljice pripravljene sodelovati. Upal je, da bo dogovor sklenjen do konca leta (Tagesschau). Danski minister za priseljevanje Morten Bødskov je dejal, da je pravna podlaga zdaj vzpostavljena (The Copenhagen Post). Toda ta podlaga ureja le ukrepanje EU. Pet vlad še vedno potrebuje državo gostiteljico, nobena od njih pa ni objavila podpisanega sporazuma.

Zakaj država gostiteljica ne zadostuje

Raziskovalci nemškega inštituta za mednarodne in varnostne zadeve SWP opozarjajo, da soglasje države gostiteljice ne more prisiliti države izvora, naj izda potovalne dokumente ali osebo sprejme nazaj (SWP). Gostiteljica se strinja, da bo ljudi sprejela; domov jih lahko sprejme le njihova država izvora.

Prav pri tem se Evropa že zdaj srečuje s težavami. Države EU so leta 2025 odredile odhod 491.950 ljudem, v države zunaj EU pa jih vrnile 135.460 (Eurostat). Številki ne zajemata nujno istih ljudi, zato razlika ne pove, koliko bi lahko prispevali centri za vračanje. Kaže pa, da je odrediti odhod že dolgo lažje kot ga izpeljati.

Iz opozorila SWP izhaja tudi možno tveganje: če država izvora ne izda dokumentov, bi lahko ljudi v centru zadrževali, namesto da bi jih poslali naprej. Zastali primer bi se tako preselil iz EU, ne da bi ga rešili. Ali se bo to zgodilo, je odvisno od dogovorov z državami izvora, ki jih nova uredba ne zagotavlja.

Pet vlad, ki napovedujejo premestitve, mora zato zagotoviti dvoje: objaviti sporazum z državo gostiteljico, ki bo prestal sodno presojo, in pridobiti način za zagotovitev dokumentov držav, od koder ljudje dejansko prihajajo. Uredba centre dovoljuje, toda njihove zagovornice še niso objavile dogovora z državo gostiteljico. Napovedani časovni načrt premestitev za zdaj ostaja le ambicija.