EU črta dva oligarha, 3,000 ostaja na seznamu

Omejitve za več kot 3.000 drugih oseb in subjektov na sankcijskem seznamu EU ostajajo v veljavi do 22. septembra 2029 (Kyiv Independent, The Guardian). V torek so vlade članic sklenile, da s seznama umaknejo ruska milijarderja Alisherja Usmanova in Mikhaila Fridmana. Latvija in Estonija sta po umiku proti obema uvedli nacionalne sankcije, vendar z njimi ne moreta znova vzpostaviti zamrznitve premoženja, ki je veljala v vseh 27 državah članicah.

Zakaj ima en sam seznam tako širok doseg

Pomen seznama EU izhaja iz obveznosti, ki jih nalaga zasebnim podjetjem. Uredba (EU) št. 269/2014, ki sankcijski seznam za Rusijo spreminja v zavezujoča finančna pravila, določa, da mora vsakdo, ki ima denar osebe s seznama, ta denar zamrzniti, plačila tej osebi pa so prepovedana (EUR-Lex). Obveznost zavezuje banke in podjetja iz EU, kjer koli poslujejo. Velja tudi za državljane EU v tujini in za posle, ki se vsaj deloma izvedejo znotraj Unije.

V praksi isti seznam preverjajo banka v Frankfurtu, notar v Milanu in sklad v Luksemburgu ter na njegovi podlagi ukrepajo. Ko bo umik začel pravno učinkovati, imen teh dveh moških na seznamu ne bo več. S tem prenehajo le omejitve po tem seznamu; morebitni ločeni ukrepi glede posameznega premoženja so drugo pravno vprašanje.

Kdaj natančno bo sprememba začela učinkovati, še ni potrjeno. BBC Russian je poročal, da se je odločitev v torek zvečer pojavila v Uradnem listu EU, kjer morajo biti akti objavljeni, preden postanejo zavezujoči (BBC Russian). To Brief pri uradnem listu še ni potrdil številke akta o spremembi niti časa začetka njegove veljavnosti.

Kako sta dve imeni zadržali podaljšanje seznama

Za podaljšanje teh uvrstitev je potrebno soglasje vseh držav članic, zato lahko odločitev blokira že ena vlada. Ko se rok izteka, lahko spor glede enega imena ogrozi več tisoč drugih uvrstitev. Če podaljšanja ni, omejitve po tem seznamu prenehajo veljati za vse, ki so na njem.

Po navedbah diplomatov, ki jih je citiral Euronews, se je Francija pridružila Slovaški pri prizadevanjih, da bi Usmanova umaknili s seznama (Euronews). Pariz svojega stališča javno ni pojasnil. V postopku podaljšanja so odpadle tudi nekatere druge uvrstitve, vendar se je dogovor zataknil pri teh dveh imenih.

Latvija je 21. septembra uveljavila veto, nato pa umaknila blokado. Utemeljila je, da bi ob izteku celotnega seznama omejitve prenehale veljati za vse, ki so na njem (Kyiv Independent, The Guardian). V prejšnjem poročilu smo opisali, kako je Latvija nazadnje umaknila veto (To Brief).

Estonija je nasprotovala umiku, vendar se je vzdržala glasovanja. Pri odločanju s soglasjem vzdržan glas ni veto, zato je Talin svoje nasprotovanje zabeležil, ne da bi ustavil odločitev. Estonsko zunanje ministrstvo je izid predstavilo kot triletno podaljšanje sankcij proti posameznikom (Estonian foreign ministry). Daljši interval med podaljšanji odpravlja pogoste roke, ob katerih bi lahko ena prestolnica zagrozila z blokado celotnega seznama.

Kaj lahko baltske sankcije dosežejo in česa ne

Latvijska vlada je do 23. septembra poročala o finančnih omejitvah in prepovedi vstopa za oba moška (LSM). Estonija je svoje nacionalne sankcije napovedala po njunem umiku s seznama. O ukrepih obeh držav so za zdaj znane le splošne navedbe, izjeme in datumi začetka veljavnosti pa niso potrjeni.

Litva zaostaja. Njeno zunanje ministrstvo je predlagalo petletno prepoved vstopa v državo za oba moška (LRT). Osnutek ukrepa za zamrznitev premoženja je bil 23. septembra še v pripravi, noben litovski ukrep pa takrat še ni začel veljati (Lrytas/ELTA).

Nacionalne sankcije učinkujejo le v mejah pristojnosti posamezne države. Latvijska ali estonska zamrznitev zavezuje banke in podjetja pod pristojnostjo zadevne države, ne more pa zavezati nemške ali italijanske banke niti ju vrniti na seznam EU.

Prepovedi vstopa lahko segajo dlje. Schengenski informacijski sistem, skupna podatkovna zbirka, ki jo mejni organi uporabljajo v območju brez notranjih mej, omogoča, da prepoved vstopa ene države povzroči zavrnitev vstopa tudi drugje (EUR-Lex). Za zdaj ni dokazov, da bi katera od teh dveh držav v sistem že vnesla takšno opozorilo. Tudi če ga vneseta, bo opozorilo urejalo potovanja, ne premoženja.

Bistvo dogovora je v tej menjavi: EU je širšemu seznamu zagotovila triletno stabilnost, cena pa je izguba skupnega instrumenta, ki je vsaki banki in podjetju v Uniji nalagal zamrznitev premoženja teh dveh moških. Latvija in Estonija ju lahko omejita doma, morebitni opozorili v schengenskem sistemu pa bi lahko omejili njuno gibanje po območju; nobeden od teh ukrepov ne seže do njunih računov v Frankfurtu ali Luksemburgu. Za ponovno uvedbo skupne zamrznitve premoženja bi bila potrebna nova soglasna odločitev EU, torej isti mehanizem veta, ki jima je pravkar omogočil umik s seznama.