EU dogovor o hibridih temelji na neobjavljeni napovedi

EU in Kitajska sta se 9. oktobra v Pekingu dogovorili, da bosta »umirili« kitajski izvoz hibridnih avtomobilov v Evropo. Nobena stran ni objavila števila vozil, datuma začetka ali načina uveljavljanja dogovora (novinarska konferenca Evropske komisije, kitajsko ministrstvo za trgovino). Edina številčna ocena njegovega obsega prihaja iz Bruslja: evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič pravi, da se bodo pošiljke zmanjšale za več kot polovico, vendar v primerjavi z napovedjo, koliko bi Kitajska izvozila brez dogovora, ne z današnjo prodajo (novinarska konferenca Evropske komisije, Politico).

Zmanjšanje glede na napoved, ne glede na prodajo

V prvem poročilu smo obravnavali samo napoved dogovora (To Brief). Šefčovič je po dveh dneh pogovorov dosegel dogovor s kitajskim ministrom za trgovino Wangom Wentaojem in ga označil za prvo fazo (novinarska konferenca Evropske komisije). Skupna izjava Pekinga potrjuje razumevanje o trgovini s hibridi, ki je »v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO)«, ne navaja pa številke o zmanjšanju izvoza (kitajsko ministrstvo za trgovino). Obe strani potrjujeta, da dogovor obstaja, številko pa je navedla samo ena.

Ko ga je novinar vprašal, ali »več kot polovica« pomeni zmanjšanje glede na sedanjo ali preteklo prodajo, je Šefčovič govor preusmeril na pot, po kateri bi se uvoz gibal v štirih letih, če bi politika ostala nespremenjena. Povedal je, da bi dogovor lahko v primerjavi s to napovedjo preprečil izvoz »več milijonov« vozil (novinarska konferenca Evropske komisije). Izhodiščna napoved določa, kaj ta trditev pomeni. Če napoved brez dogovora predvideva strmo rast, lahko kitajski izvoz hibridov še naprej narašča, a ostane precej pod napovedano ravnjo. Evropska komisija ni objavila ne napovedi ne predpostavk, na katerih temelji, zato zunaj nje ni mogoče preveriti te številke.

Zakaj hibridi niso zajeti v dajatvah

Od oktobra 2024 za kitajske avtomobile na izključno električni pogon veljajo dodatne izravnalne dajatve, visoke do 35,3 odstotka (izvedbena uredba EU 2024/2754). Z njimi EU izravnava učinek tujih subvencij, ne veljajo pa za vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem. Hibridi ga imajo. Običajni hibrid združuje bencinski motor in majhno baterijo, ki se polni brez priklopa na električno omrežje; priključni hibrid ima večjo baterijo, ki jo je mogoče polniti iz električnega omrežja.

Priključni hibridi kažejo, kako hitro so kitajski proizvajalci zapolnili nastalo vrzel. Po podatkih združenja proizvajalcev avtomobilov ACEA so kitajske znamke leta 2024 predstavljale 2 odstotka evropske prodaje priključnih hibridov, v prvem polletju 2026 pa že 25 odstotkov. Podatek razvršča vozila po znamki, ne po kraju proizvodnje, dogovor pa še ne določa, za katera vozila bi morebitna omejitev veljala.

Kdo bi lahko pridobil in kdo nosil strošek

Evropske tovarne, ki izdelujejo konkurenčne modele, bi lahko pridobile naročila, če bi omejitev dejansko zmanjšala uvoz. Koncern Stellantis denimo v francoskem Rennesu sestavlja Citroën C5 Aircross v hibridni in priključni različici (Stellantis). Nihče še ni ocenil, koliko prodaje bi se lahko preselilo tja in koliko delovnih mest bi to prineslo. Hildegard Müller, predsednica nemškega združenja avtomobilske industrije VDA, je dogovor označila za prvi pozitiven signal, vendar opozorila, da bo njegove učinke mogoče oceniti šele, ko bodo znani pogoji (Tagesschau).

Kupci bi bili na slabšem le, če bi bila omejitev dovolj nizka, da bi dejansko zmanjšala uvoz. Manj konkurenčnih avtomobilov bi zmanjšalo pritisk na znamke, naj ponudijo popuste. Če bi bila zgornja meja nad današnjim obsegom, a pod ravnjo naraščajoče napovedi brez dogovora, bi lahko uvoz še naprej rasel; del stroška bi morda prevzeli izvozniki ali trgovci z nižjimi maržami. Dokler zgornja meja ni določena, bi bila vsaka ocena vpliva na cene zgolj ugibanje.

Pravna oblika dogovora lahko odloči, ali bo ta obstal. Pravila STO o zaščitnih ukrepih, torej nujni trgovinski zaščiti, vladam prepovedujejo zahtevanje prostovoljnih omejitev izvoza. Pri takem dogovoru se izvoznik zaveže, da bo poslal manj blaga (Sporazum STO o zaščitnih ukrepih). Kitajska zaveza, da bo »umirila« izvoz, je na prvi pogled podobna takšni omejitvi, zato je pomembno, kateri pravni instrument bo izbrala Evropska komisija. Šefčovič še ni povedal, katerega namerava uporabiti (Politico).

Voditelji EU se bodo s parametri prvič seznanili 15. oktobra (novinarska konferenca Evropske komisije). Obe vladi potrjujeta, da dogovor obstaja, njegovi pogoji pa še niso določeni. Omejitev izvoza ni objavljena, napovedanega zmanjšanja za več kot polovico pa ni mogoče preveriti, ker napovedi, na kateri temelji, ni videl nihče zunaj Evropske komisije. Ko bodo voditelji preučili načrt, mora Šefčovič javnosti predstaviti dve številki: napoved izvoza brez dogovora in dejansko zgornjo mejo izvoza.