EU zamenjuje dva oligarha za triletne sankcije

Veleposlaniki držav članic EU naj bi se 22. septembra dogovorili, da bodo enega od seznamov sankcij proti Rusiji podaljšali za tri leta namesto za šest mesecev (EFE/Unitel, Il Foglio). Cena naj bi bila črtanje dveh milijarderjev, Mihaila Fridmana in Ališerja Usmanova. Nobena od teh sprememb še nima pravne veljave. Če bosta črtana s seznama, bo o tem, ali njuno premoženje ostane zamrznjeno, odločala država, v kateri je to premoženje.

Kaj dejansko velja

Seznam zajema osebe, ki naj bi spodkopavale ozemeljsko celovitost Ukrajine. Gre za enega od več režimov sankcij EU proti Rusiji. Temeljita na dveh pravnih aktih. Sklep na področju zunanje politike določa, kdo je uvrščen na seznam in komu je prepovedano potovanje (Decision 2014/145/CFSP). Ločena uredba, Uredba 269/2014, pa zamrznitev premoženja določa kot zavezujočo za vse banke in podjetja v EU.

Dogovor veleposlanikov ne spreminja nobenega od teh aktov. Svet EU, v katerem ministri 27 držav članic sprejemajo formalne odločitve, mora spremeniti oba in spremembe objaviti v Uradnem listu EU, uradnem glasilu Unije. To Brief do srede zjutraj ni našel objavljenega akta, ki bi določal triletno veljavnost ali črtanje obeh imen. Dokler tak akt ne bo objavljen, seznam velja na podlagi sedemdnevnega začasnega podaljšanja, sprejetega, da ne bi prenehal veljati (To Brief).

Kako je en veto postal pogajalski vzvod

Za podaljšanje je potrebno soglasje, zato ga lahko blokira katera koli vlada (Article 31 TEU). Vsak rok tako postane pogajalski vzvod. Slovaška je soglasje najprej zadržala. Nato je Francija zahtevala črtanje Usmanova, po navedbah štirih diplomatov, ki jih je citiral Euronews.

Latvija je z istim vetom blokirala obe črtanji (To Brief). Poročani dogovor kaže, da je Riga svoje nasprotovanje medtem umaknila.

Francija se je sklicevala na nacionalno varnost, vendar ni pojasnila, kateri interes naj bi bil ogrožen. Njena delegacija je omenila »specifično vprašanje nacionalne varnosti«, so diplomati povedali Euronewsu. Novinar je 17. septembra francosko zunanje ministrstvo vprašal, zakaj želi Usmanova črtati s seznama. Tiskovni predstavnik je odgovoril, da so pogovori v Svetu EU zaupni (France Diplomatie). Ker Francija molči, diplomati ugibajo o skritem dogovoru, vendar za nobeno od teh teorij ni dokumentarnih dokazov (EUobserver).

Moška sta bila obravnavana kot par, vendar se njuna sodna primera razlikujeta. Splošno sodišče EU je aprila 2024 razveljavilo prvotno uvrstitev Fridmana na seznam, ker zanjo ni bilo dovolj dokazov, medtem ko je uvrstitev Usmanova februarja 2024 potrdilo (CURIA, T-301/22, CURIA, T-237/22). Če bo dogovor uveljavljen, bo Usmanov črtan kljub temu, da je sodišče njegovo uvrstitev potrdilo. Pariz je zahteval tak izid, javno pa ga še naprej ne pojasnjuje.

Kaj se zgodi z zamrznitvijo po črtanju s seznama

Uvrstitev na seznam EU vsaki banki v vseh državah članicah nalaga zamrznitev premoženja posameznika. Nacionalni ukrep velja samo na ozemlju države, ki ga je sprejela. Latvijski zakon o sankcijah Rigi omogoča uvedbo lastnih zamrznitev premoženja in prepovedi vstopa (Latvian sanctions law). Ti ukrepi bi zavezovali latvijske banke, ne pa nemške ali italijanske banke, pri katerih bi bilo shranjeno isto premoženje.

Italija ponuja nasprotni primer. Njena zamrznitev vil na Sardiniji, povezanih z Usmanovom, iz leta 2022 je temeljila na uvrstitvi na seznam EU, ločen italijanski ukrep pa po poročanju ni bil sprejet (Il Foglio). Ko bo črtanje začelo veljati, Rim najverjetneje ne bo imel več pravne podlage, da bi vile ohranil zamrznjene. Nemčija je nekje vmes. Sodišče v Frankfurtu je junija razsodilo, da oblasti niso dokazale, da Usmanov nadzoruje jahto Dilbar; plovilo ostaja zaseženo samo zaradi še nerešene pritožbe (taz).

Kaj prinaša daljša veljavnost

Triletna veljavnost bi bankam in podjetjem zagotovila več predvidljivosti. Hkrati bi odpravila številne vnaprej določene roke, ob katerih lahko posamezna vlada zagrozi z blokado celotnega seznama. Svet EU bi lahko uvrstitve še vedno spreminjal tudi med posameznimi roki, osebe na seznamu pa bi se lahko še naprej sodno pritoževale. Zmanjšalo bi se število trenutkov, ko mora vseh 27 vlad soglasno odločiti, ali bodo seznam ohranile v veljavi.

Svet EU mora zdaj predložiti objavljen pravni akt, preden bo katera koli od teh sprememb zavezujoča. Pariz pa mora pojasniti razloge nacionalne varnosti, ki jih doslej ni želel javno predstaviti. Če bo Usmanov črtan s seznama, zamrznitev njegovega premoženja ne bo več stvar odločitve EU. Odvisna bo od prava države, v kateri je premoženje.