Plin pri €97 popušča, ponudba LNG ostaja omejena

Cena plina za decembrsko dobavo na evropskem referenčnem trgu je v petek dosegla 97,74 evra na megavatno uro, nato pa v isti trgovalni seji padla na 88,87 evra na megavatno uro (preglednica Schneider Electric za ICE Endex, Investing.com). Tako kratkotrajen skok se na računih ne bo poznal. Če bodo cene ostale visoke vso zimo, bodo prve na udaru energetsko intenzivne tovarne, številna gospodinjstva pa bi podražitev občutila šele čez nekaj mesecev.

Cena se oblikuje na nizozemskem vozlišču Title Transfer Facility (TTF), virtualni točki v nizozemskem plinskem omrežju, ki določa referenčno ceno plina za Evropo. Trgovci tam sklepajo terminske pogodbe, s katerimi danes določijo ceno plina za dobavo v prihodnjem mesecu, tokrat decembru (ICE). V poznejšem trgovanju se je cena znova približala 91 evrom (Trading Economics).

Petek ni prinesel rekorda. Novembrska pogodba je 28. oktobra za kratek čas dosegla 100 evrov (Reuters). Ta skok je bil povod za našo prejšnjo analizo vpliva iranske vojne na dobavo (To Brief).

Zakaj napoved vremena premakne ceno

Zimsko varovalo Evrope so zaloge plina pod zemljo. Skladišča v EU so bila 13. novembra 71-odstotno zapolnjena (GIE). Zaloge je mogoče sprostiti hitreje, kot je mogoče kupiti in dostaviti dodatno pošiljko, zato hladnejša napoved poveča vrednost vsake pošiljke, s katero je mogoče zmanjšati črpanje iz skladišč. Trading Economics je nedavne spremembe cen povezal s hladnejšo vremensko napovedjo za čas od približno 17. novembra (Trading Economics).

Ozko grlo so tankerji z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG). To je plin, ohlajen v tekoče stanje in prepeljan po morju, njegovo dobavo pa je mogoče v kratkem času povečati. Motnje v okolici Hormuške ožine so zmanjšale količine LNG, naložene v Katarju in Združenih arabskih emiratih.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v pregledu energetske varnosti plina za leto 2026 ocenila, da bo svetovni trg med novembrom in marcem imel od 10 do 25 milijard kubičnih metrov manj LNG, kot ga potrebuje (IEA). Ta ocena meri primanjkljaj v svetovni ponudbi. Evropa ga občuti kot tekmovanje za dobave, saj iste pošiljke iščejo tudi azijski kupci.

Dobave plina za zdaj potekajo. Nemški regulator omrežij Bundesnetzagentur jih ocenjuje kot stabilne, trenutno tveganje pomanjkanja pa kot majhno (Bundesnetzagentur). Združenje evropskih operaterjev plinskih omrežij ENTSOG je preverilo zahtevnejši scenarij: hladno zimo in omejeno ponudbo LNG. Uporabniki bi morali v takem primeru 12 odstotkov porabe plina zmanjšati ali nadomestiti z drugimi viri (ENTSOG). Gre za preizkus odpornosti sistema, ne za napoved omejevanja porabe.

Tovarne plačajo prve, gospodinjstva pozneje

Med najbolj izpostavljenimi so španski proizvajalci keramike. Plin jim zagotavlja 90 odstotkov energije, stroški energije pa so leta 2025 dosegli 16,8 odstotka vrednosti prodaje v panogi (ASCER). Zato se cena plina odrazi pri skoraj vsakem evru njihovih energetskih stroškov. Ker promet ni dobiček, višji račun zmanjšuje znesek, ki ostane po plačilu plač in materiala. Peči za žganje keramike potrebujejo zelo visoke temperature, zato prehod na cenejšo sončno energijo ne prinese velikega olajšanja.

Številni industrijski odjemalci imajo pogodbe, vezane na TTF, zato se jim cena dnevno ali mesečno usklajuje s cenami na veleprodajnem trgu (GasINDUSTRIJA). Če podražitev traja več tednov, se bo pri njih poznala na naslednjem računu.

Gospodinjstva podražitev občutijo pozneje. Dobavitelji plin kupujejo vnaprej, se zavarujejo pred nihanjem cen, tako da jih zaklenejo vnaprej, in tarife spreminjajo po določenem urniku. Študija Evropske centralne banke iz leta 2026 je pokazala, da so se v približno tretjini držav euroobmočja spremembe veleprodajnih cen v cenah plina za gospodinjstva odrazile šele po sedmih do dvanajstih mesecih, v več kot polovici držav pa po enem do treh mesecih (ECB).

Francija pokaže, kako dolg je lahko ta zamik. Energetski regulator CRE objavlja referenčno ceno, po kateri lahko gospodinjstva primerjajo ponudbe dobaviteljev. Za november jo je zvišal za 6,6 odstotka (CRE). Podražitev je odražala prejšnje veleprodajne cene, ne petkovega trgovanja. Petkov skok bi se v prihodnjih posodobitvah poznal le, če bi visoke cene vztrajale.

Petkov skok, ki je v nekaj urah popustil, se verjetno ne bo poznal na računih. Če bi se podražitev obdržala, bi najprej dosegla podjetja s pogodbami, vezanimi na tržno ceno, številna gospodinjstva pa šele čez nekaj mesecev. Zamik je odvisen od pogodbenih pogojev in pravil za določanje tarif v posamezni državi. Odločilno bo, koliko pošiljk LNG bo Evropa uspela pridobiti v tekmi z azijskimi kupci, preden se njene zaloge izpraznijo.