Evropa čaka pred vrati pogajanj o Ukrajini

Ukrajinski, ruski in ameriški pogajalci so se 10. novembra v Abu Dabiju pogajali približno štiri ure. To je bil njihov prvi tristranski krog po februarju (Kyiv Independent). Evropski odposlanci so bili v istem mestu, vendar niso sedeli za mizo. Vsak dogovor, ki bi zahteval napotitev evropskih vojakov ali spremembo sankcij EU, bi bil odvisen od odločitev, ki jih lahko sprejmejo le evropske vlade.

Najbolj oprijemljiva tema je bila obsežna izmenjava vojnih ujetnikov med Ukrajino in Rusijo. Sporazuma niso napovedali. Neimenovani ukrajinski uradnik je za AP povedal, da bodo podrobnosti obravnavali v prihodnjih dneh (AP). Ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je dejal, da je za oceno rezultatov še prezgodaj (TASS). Seznama ujetnikov, njihovega števila ali datuma izmenjave še niso objavili.

Sprti strani se razhajata tudi glede namena pogovorov. Volodimir Zelenski jih je označil za »konstruktivne in vsebinske« ter predlagal vrstni red: najprej konec vojne, nato opredelitev varnostnih jamstev za Ukrajino in nazadnje razpravo o ureditvi varnosti v vsej Evropi (Predsednik Ukrajine). Član ruske delegacije je vrstni red obrnil in za Reuters povedal, da Moskva kot glavni cilj pogovorov vidi nov evropski varnostni okvir (Reuters).

Posvetovanje pred pogajanji, brez mesta za mizo

Varnostni svetovalci iz glavnih evropskih prestolnic so se skupaj s predstavniki EU in Nata pred tristranskim srečanjem sestali z ukrajinsko in ameriško delegacijo. Po poročanju POLITICA so nato ostali zunaj glavne pogajalske sobe. V skupni izjavi so znova potrdili suverenost Ukrajine in pozvali k verodostojnim varnostnim jamstvom (Evropski svet).

Evropejci so tik pred srečanjem seznanili delegaciji iz Kijeva in Washingtona, zato so verjetno nekoliko vplivali na teme, ki sta jih odprli. Niso pa mogli spraševati ruskih pogajalcev ali se z njimi dogovarjati o besedilu. Moskva je nasprotovala prisotnosti Evropejcev za glavno mizo in dosegla svoje, kot smo poročali na predvečer pogovorov (To Brief). Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dan označil za »zelo produktiven« in dejal, da Washington upa, da bo format sčasoma razširil tudi na Evropejce (Guardian).

Moskva ni povedala, kaj bi vseboval njen evropski varnostni okvir. Litva je že določila eno mejo. Zunanji minister Kęstutis Budrys je dejal, da bi Vilna zavrnila vsak dogovor, ki bi Rusiji dal vpliv na odločanje o tem, katere zavezniške sile so nameščene v regiji (LRT). O napotitvi vojakov odločajo evropske vlade in članice Nata. Okvir, dogovorjen brez njih, bi od njih zahteval sprejetje pogojev, o katerih se niso pogajale.

Tudi če bi pogajanja razširili, EU še ni odločila, kdo bi jo zastopal. Giorgia Meloni je predsednika Evropskega sveta Antónia Costo pozvala, naj razjasni, kdo bo govoril v imenu EU in s kakšnim mandatom. Costa predseduje vrhom voditeljev držav članic, vendar sam ne more imenovati odposlanca. O tem bi se morali dogovoriti voditelji. Naslednjič se bodo neformalno srečali v Dublinu 13. novembra (irsko predsedstvo), vendar objavljeni dnevni red ne potrjuje, da bodo o tem razpravljali.

Odločitve ostajajo v evropskih prestolnicah

Razkorak je najbolj očiten pri varnostnih jamstvih. Pariška deklaracija, ki jo je januarja 2026 sprejela Koalicija voljnih, večinoma evropska skupina, ki načrtuje povojno varnost Ukrajine, predvideva večnacionalne sile šele, ko se bodo spopadi verodostojno končali. O prispevku vsake države odločajo njeni nacionalni postopki odobritve (Elizejska palača). Washington in Kijev ne moreta obljubiti napotitve niti enega evropskega vojaka.

Podobno velja za sankcije. EU jih praviloma sprejema soglasno, zato lahko vsaka članica odločitev prepreči (Svet EU). Nihče od pogajalcev v Abu Dabiju ne more zavezati EU k odpravi ukrepov proti Rusiji, tudi če bi bil dogovor od te odprave močno odvisen.

Prvi dan je vzpostavil delovni kanal in odprl možnost izmenjave vojnih ujetnikov, o kateri se lahko Ukrajina in Rusija dogovorita sami. Trajna mirovna ureditev pa je drugačno vprašanje. Če bi dogovor od Evropejcev zahteval napotitev vojakov ali spremembo sankcij EU, bi ga morale odobriti vlade, ki so ostale zunaj pogajalske sobe. Nihče za mizo tega ne more storiti v njihovem imenu.