Inflacija v evroobmočju pri 3.8%, jedrna le 2.5%

Medletna inflacija cen življenjskih potrebščin v euroobmočju je septembra dosegla 3,8 odstotka, avgusta pa je znašala 3,2 odstotka. Tako kaže prva začasna ocena Eurostata (Eurostat). Inflacija je bila najvišja po septembru 2023 (CNBC). Energenti so se močno podražili, cene v preostalem delu košarice pa so se le malo spremenile. Evropska centralna banka bo 29. oktobra odločala, kaj ta razkorak pomeni za obrestne mere (koledar ECB).

Podatek za euroobmočje potrjuje objave iz posameznih držav prejšnji teden, ko je inflacija v Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji zaradi dražjih goriv presegla napovedi (To Brief).

Energenti so se podražili, druge cene rasle počasi

Energenti predstavljajo približno 9 odstotkov košarice blaga in storitev, katere cene Eurostat spremlja pri izračunu inflacije. Septembra so bili za 18,8 odstotka dražji kot leto prej, po avgustovski medletni rasti za 14,3 odstotka (Eurostat). V to skupino ne sodijo le bencin in dizelsko gorivo, temveč tudi elektrika, plin in kurilno olje.

Rast cen energentov se med državami razlikuje. V Nemčiji je dosegla 14,9 odstotka, v Italiji pa 22,3 odstotka (Destatis, Istat). Gospodinjstva, ki večji del proračuna namenijo gorivu in ogrevanju, bodo podražitve občutila močneje, kot nakazuje povprečje za euroobmočje.

Ekonomisti spremljajo tudi ožji kazalnik, temeljno inflacijo. Ta izloča cene energentov, hrane, alkohola in tobaka, ki najbolj nihajo, ter pokaže, ali se cenovni pritiski širijo na druge dele gospodarstva. Septembra je temeljna inflacija znašala 2,5 odstotka, avgusta pa 2,4 odstotka (Eurostat).

Kaj kažejo cene storitev

Med cenami, ki sestavljajo temeljno inflacijo, velja posebej spremljati cene storitev. Storitve frizerjev, obroki v restavracijah in popravila so močno odvisni od plač. Njihova rast je lahko prvi znak, da zaposleni z višjimi plačami skušajo pokriti dražje račune za energijo, podjetja pa nato višje stroške dela prenesejo v cene. Ekonomisti temu pravijo drugotni učinek.

Inflacija v storitvenem sektorju se je septembra zvišala s 3,0 na 3,2 odstotka (Eurostat). Podatek za en sam mesec ne pokaže, ali rast poganjajo plače, poleg tega ne vsebuje podatkov o njih. Bert Colijn, glavni ekonomist ING, je dejal, da inflacijo še vedno poganjajo predvsem energenti, širši cenovni pritiski pa se krepijo, če bodo energenti ostali dragi (Yahoo Finance). Strokovnjaki Evropske centralne banke so septembra ocenili, da naj bi temeljna inflacija vrhunec dosegla leta 2027 pri 2,8 odstotka (napovedi ECB).

Koga bi doseglo zvišanje obrestnih mer

Evropska centralna banka je obrestno mero že enkrat zvišala. 10. septembra jo je dvignila za 0,25 odstotne točke, na 2,50 odstotka (ECB). Depozitna obrestna mera je obrestna mera, ki jo ECB plačuje bankam za čeznočno deponiranje sredstev. Določa spodnjo mejo obrestne mere, po kateri si banke posojajo denar; ta nato vpliva na obrestne mere za njihove stranke.

Kako hitro se sprememba prenese na gospodinjstvo, je odvisno od vrste stanovanjskega posojila. Pri posojilu s spremenljivo obrestno mero se ta na datum, določen v pogodbi, določi na novo, pogosto vsakih nekaj mesecev ali enkrat na leto. V večjem delu euroobmočja je vezana na Euribor, referenčno obrestno mero za posojanje med bankami, ki se giblje skupaj z obrestno mero ECB.

Finska in Francija sta na nasprotnih koncih lestvice. Do maja je bilo na Euribor vezanih 95 odstotkov finskih stanovanjskih posojil (Banka Finske). Finska družina bi ob naslednji uskladitvi obrestne mere plačevala višji obrok. V Franciji ima več kot 99 odstotkov stanovanjskih posojil fiksno obrestno mero (Banka Francije). Obstoječim francoskim lastnikom stanovanj bi obrok ostal tak, kot so ga določili ob najemu posojila, podražitev pa bi prizadela predvsem tiste, ki najemajo nova posojila.

Hitra ocena kaže na močno podražitev energentov in le majhno rast temeljne inflacije, čeprav so se podražile tudi storitve. Zvišanje obrestnih mer omejuje zadolževanje in porabo, vendar se njegov učinek pokaže šele čez čas. Na cene goriva in ogrevanja vpliva le malo, saj jih določajo svetovni energetski trgi. Če bo ECB 29. oktobra zvišala obrestne mere, bodo številni finski posojilojemalci ob naslednji uskladitvi plačevali višje obroke. Vozniki pa zaradi tega ne bodo kmalu občutili nižjih cen goriva (koledar ECB).