Štiri barže Romuniji kupile devet dni

Na dnu Donave zdaj ležijo štiri barže, naložene s kamenjem. Romunske oblasti so jih potopile namenoma, da bi del rečnega toka preusmerile proti Cernavodă, edini delujoči jedrski elektrarni v državi. Zasilna podvodna pregrada je gladino pri zajemu hladilne vode dvignila za 8 centimetrov nad napovedano raven, kar drugemu bloku elektrarne zagotavlja najmanj še devet dni obratovanja (Digi24, HotNews). Kot smo poročali v četrtek, je Romunija Evropsko komisijo že obvestila, da suša ogroža Cernavodă. Državni sekretar na ministrstvu za promet je opozoril, da so donavski tokovi dovolj močni, da lahko barže premaknejo (Știrile ProTV). Rešitev je zato skoraj tako krhka kot težava, ki jo začasno blaži.

Zakaj nizka reka postane elektroenergetska kriza

Jedrske elektrarne so v osnovi toplotni stroji. Cepitev proizvaja toploto, toplota paro, para poganja turbino, izrabljeno paro pa je treba znova ohladiti v vodo. V Cernavodă to nalogo opravlja Donava. Ko gladina pade prenizko, črpalke izgubijo zanesljiv zajem, zato morajo operaterji reaktor ustaviti, še preden se zmanjšajo varnostne rezerve.

Kratki pretočni krak Bala je odvajal približno 85 odstotkov lokalnega toka Donave stran od poti, ki napaja črpalke elektrarne (Mediafax). Romunska uprava za vode je zato razstrelila podvodno skalno oviro, poglobila kanal in nato potopila štiri barže, napolnjene s kamenjem, da bi zožila vhod v krak Bala in več vode potisnila proti elektrarni (Agerpres, AP). Barže so izbrali zato, ker jih je mogoče namestiti v nekaj dneh; trajnejših gradbenih prilagoditev ni mogoče izvesti tako hitro.

Pretok Donave na vstopni točki v Romunijo je znašal približno 1.400 kubičnih metrov na sekundo, kar je okoli tretjina avgustovskega povprečja 3.900 kubičnih metrov. Hidrologi so pričakovali še nadaljnji padec, pod najnižjo avgustovsko raven, odkar se podatki beležijo (Radio România, Agerpres).

Cernavodă običajno proizvede približno 20 odstotkov romunske električne energije (World Nuclear Association). Ker prvi blok stoji že od 28. julija, bi izpad drugega bloka iz omrežja odnesel še približno 650 do 680 MW moči. Romunija se je zaradi tega že iz izvoznice elektrike spremenila v uvoznico: po podatkih Serbia Energy je veleprodajna cena električne energije za naslednji dan dosegla 132,87 evra za MWh, država pa je zvečer potrebovala približno 1.700 MW uvoza (Serbia Energy). Nuclearelectrica je odjemalce opozorila na možnost višje sile, torej pravnega obvestila, da morda ne bo mogla izpolniti svojih dobavnih pogodb (ZF).

Skupna reka, neenakomeren pritisk

Ista suša obremenjuje celotno porečje Donave. Madžarska jedrska elektrarna Paks je proizvodnjo zmanjšala za 1.770 MW, tako da je namesto običajne zmogljivosti blizu 2.000 MW proizvajala le približno 230 MW (kormany.hu). Ker je odpovedala tudi madžarska jedrska rezerva, se je Budimpešta oprla na sosede, primanjkljaj pa je večinoma pokrivala z elektriko češkega izvora, dobavljeno prek Slovaške. Slovaška je imela medtem zaradi nizke vode ustavljenih sedem od osmih turbin v hidroelektrarni Gabčíkovo, Bratislava pa je zavrnila madžarsko prošnjo za večji izpust vode z utemeljitvijo, da že izpušča količine, ki jih zahteva haaška pogodba (TA3, Noviny.sk).

Kratkoročna zmagovalka je Bolgarija. Jedrska elektrarna Kozloduj je obratovala naprej, ker ji notranja črpalna postaja daje večjo vodno rezervo, kot jo imata Paks in Cernavodă. Bolgarski izvoz elektrike je poskočil na 32.000 do 33.000 MWh na dan, saj so romunski in madžarski trgovci iskali razpoložljive čezmejne zmogljivosti (Mediapool). Evropska komisija je sporočila, da razmere spremlja prek ENTSO-E, združenja, ki usklajuje delovanje evropskih elektroenergetskih omrežij, vendar za zdaj ne vidi tveganja za oskrbo, ki bi zahtevalo formalno posredovanje (European Commission).

Zasilni inženiring ni prilagajanje

Francoski EDF je za prilagoditev svojega jedrskega parka podnebnim razmeram predvidel skoraj 9 milijard evrov v 15 letih, saj brez naložb do leta 2050 pričakuje približno 5 TWh letnih izgub zaradi vročine in nizkih pretokov (Le Monde). Hladilni stolpi težavo rečnega zajema v veliki meri odpravijo; češki elektrarni Dukovany in Temelín jih že uporabljata (World Nuclear Association). Romunske barže so kupile dneve. Niso pa rešile podnebnega tveganja, ki je vgrajeno v elektrarne, odvisne od rečnega hlajenja, in nobena vlada v donavskem bazenu še ni povedala, kako ga namerava sistematično zmanjšati.