Francoska podjetja: račun 10 ali 20 milijard €

Francosko ministrstvo za gospodarstvo in največje združenje delodajalcev Medef stroške podjetij po proračunskem načrtu za leto 2027 ocenjujeta z razliko skoraj desetih milijard evrov. Minister za gospodarstvo Roland Lescure je 3. oktobra govoril o približno 10 milijardah evrov in oceno Medefa, ki znaša skoraj 20 milijard evrov, označil za netočno (Le Figaro). Nobena stran ni objavila, katere ukrepe je vključila ali glede na katero izhodišče je računala, zato ni mogoče preveriti, ali številki merita isto.

Predsednik Medefa Patrick Martin trdi, da bo proračun poslabšal gospodarske razmere v Franciji, vendar poročilo o njegovi izjavi ne vsebuje razčlenjenega izračuna (Franceinfo). Že v začetku tedna je ob grožnji socialistov, da bodo proračun blokirali, krožila ocena, da bo podjetja stal 20 milijard evrov (To Brief). Zdaj je znano, da jo zagovarja Medef, vlada pa ji oporeka.

Davek, ki prinaša prihodke, a postaja nižji

Ukrep lahko ovrednotimo na tri načine: po prihodku, ki ga prinese v enem letu, po razliki glede na prejšnje leto ali glede na napoved, kaj bi se zgodilo, če vlada ne bi ničesar spremenila. Izbira primerjave lahko isto dajatev prikaže kot dodatno breme ali kot olajšanje.

To dobro ponazarja dodatno obdavčenje dobička družb. Gre za doplačilo k davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga plačujejo skupine z najmanj 1,5 milijarde evrov prometa, torej prodaje pred odštetjem stroškov (KPMG). Ukrep je bil sprva začasen. Osnutek proračuna ga podaljšuje še za tretje leto, vendar z nižjimi stopnjami: v nižjem razredu z 20,6 na 15,7 odstotka, za največje skupine pa z 41,2 na 31,4 odstotka (Deloitte Avocats).

Če gledamo prihodke, bo ta davek leta 2027 prinesel 5 milijard evrov (Le Figaro, Reuters via Boursorama). Le Figaro ta znesek primerja s prejšnjo oceno 7,3 milijarde evrov. Glede na to izhodišče podaljšanje ukrepa največjim francoskim skupinam znižuje plačila. Ministrstvo za finance, po pariškem okrožju znano kot Bercy, pa ta davek vseeno prišteva k svojim 10 milijardam evrov.

Sprememba prispevkov za plače deluje v nasprotno smer

Drugi večji ukrep deluje v nasprotno smer. Francoski delodajalci poleg plač plačujejo prispevke za pokojninsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti; številni so upravičeni do znižanja teh prispevkov. Osnutek to olajšavo oži, saj pri presoji upravičenosti upošteva večji del plače zaposlenega. Država naj bi tako prihranila 3,7 milijarde evrov (Bourse Direct/AFP).

Delodajalcem, ki olajšavo uveljavljajo, bi se strošek na zaposlenega glede na sedanja pravila zvišal. To pomeni novo obremenitev, česar za davek na dobiček z nižjimi stopnjami ni mogoče trditi. Seštevek prihodkov od davka, katerega stopnje se znižujejo, in prihrankov države zaradi ožje olajšave združuje dve različni vrsti številk. Vsaka je lahko pravilna glede na izbrani način računanja. Brez pojasnila ni mogoče ugotoviti, kolikšen del zneskov 10 oziroma 20 milijard evrov pomeni novo plačilo podjetij v letu 2027.

Medefova višja ocena bi lahko izhajala iz seštevanja bruto prihodkov vseh ukrepov, tudi tistih, ki so bili sprejeti že pred tem proračunom. To je ugibanje; potrdi ali ovrže ga lahko le Medefov razčlenjeni izračun. Tudi vlada pri svoji predstavitvi uporablja različna izhodišča. Glavni znesek, 54 milijard evrov »proračunskega napora«, združuje 43 milijard evrov novih ukrepov in 11 milijard evrov ukrepov, sprejetih že prej. Načrt primerja z napovedjo, po kateri bi politika ostala nespremenjena, ne pa z dejansko porabo v letu 2026 (francoska vlada).

Kaj morata strani pojasniti pred glasovanjem

Razprava se bo kmalu preselila v parlament: poslanci bodo proračun na plenarni seji začeli obravnavati 13. oktobra (AEF). Premier Sébastien Lecornu se ne more zanesti na zanesljivo večino, socialistični voditelji pa zahtevajo, naj večji del bremena prevzamejo premožnejši davkoplačevalci (Le Monde). Vsi bodo razpravljali tudi o tem, koliko podjetja že prispevajo. Vlada paket zagovarja kot pot do znižanja primanjkljaja, letne razlike med javnimi odhodki in prihodki, s 5,4 na 5,0 odstotka BDP (francoska vlada).

Ministrstvo Rolanda Lescura lahko spor najlažje razjasni: objavi naj preglednico z vsakim ukrepom, letom njegove veljavnosti in izhodiščem, glede na katero ga meri. Enako mora storiti Medef, če želi, da javnost njegovo oceno 20 milijard evrov vzame resno. Objavljeni podatki za zdaj ne omogočajo presoje, katera ocena je bliže resnici in ali sta številki sploh primerljivi.