Francoski obvezniški pribitek blizu 100 bazičnih točk

Do sredine dopoldneva 15. septembra se je donosnost desetletne nemške državne obveznice povzpela na približno 3,50 odstotka, največ po letu 2009. Donosnost primerljive francoske obveznice je dosegla 4,48 do 4,50 odstotka in se približala ravnem iz časa finančne krize leta 2008 (Reuters prek Zonebourse). Donosnost obveznice je letni donos vlagatelja, ki državno obveznico kupi in jo obdrži do dospelosti. Ko cena obveznice pade, njena donosnost naraste, država pa mora ob izdaji novega dolga pristati na višjo obrestno mero.

Razlika med donosnostma francoskih in nemških obveznic se je približevala 100 bazičnim točkam, kar pomeni eno odstotno točko (Reuters prek Boursorame). Ta razmik kaže, koliko več mora Francija za zadolževanje plačati v primerjavi z Nemčijo. Narasle so tudi donosnosti italijanskih, španskih, belgijskih in nizozemskih obveznic, vendar se njihovi razmiki skoraj niso spremenili. Francija je bila izjema.

Skupni pretres je zvišal donosnosti po vsej Evropi

Večino rasti donosnosti po Evropi pojasnjujeta višja inflacija in strožja denarna politika. Inflacija v euroobmočju je avgusta dosegla 3,3 odstotka, energenti pa so bili medletno dražji za 14,3 odstotka (Eurostat). Cena surove nafte brent se je gibala okoli 108 dolarjev za sod (SIC Notícias). Evropska centralna banka (ECB), ki določa obrestne mere za 21 držav euroobmočja, je 10. septembra napovedala zvišanje obrestnih mer za 25 bazičnih točk: obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita se bo 16. septembra zvišala na 2,50 odstotka, medtem ko je 15. septembra še znašala 2,25 odstotka (ECB). Dodaten pritisk so ustvarjale donosnosti ameriških državnih obveznic blizu 4,8 odstotka, saj svetovni vlagatelji ves čas primerjajo donosnost varnih državnih obveznic na različnih trgih (Bundesbank).

Donosnost italijanske obveznice se je v prvih dveh tednih septembra zvišala za približno 23 bazičnih točk, razmik glede na Nemčijo pa se je povečal le za štiri bazične točke (la Repubblica, Borsa Italiana). Španski razmik se je povečal za približno štiri do pet bazičnih točk (El Español). V obeh primerih je gibanje skoraj v celoti sledilo rasti nemških donosnosti, kar kaže na splošno prevrednotenje obveznic, ne na nezaupanje vlagateljev do posamezne države.

Dodaten račun za Francijo

Francija je od tega vzorca odstopala. Donosnost njene desetletne obveznice se je v istem obdobju zvišala za približno 28 do 31 bazičnih točk, pri čemer je okoli 13 do 15 bazičnih točk prispevalo širjenje razmika, ne rast nemške donosnosti (Banque de France). Skoraj polovica francoskega zvišanja je bila torej povezana s političnimi razmerami, ne s skupnimi svetovnimi dejavniki. Kot smo poročali prejšnji teden, je francoska premija glede na Nemčijo največja po letu 2012. Reuters je širjenje razmika neposredno povezal z zaskrbljenostjo zaradi razdeljene francoske narodne skupščine in političnih težav pri sprejemanju proračuna za leto 2027 (Reuters prek Boursorame).

Francija se še vedno lahko nemoteno zadolžuje na trgu. Njena agencija za upravljanje dolga je 3. septembra s štirimi izdajami obveznic zbrala 13,5 mrd. evrov, vlagatelji pa so skupaj ponudili več kot dvakrat toliko denarja, kot ga je država želela zbrati (Zonebourse). Vendar bo refinanciranje dolga odslej dražje. Ker države stare obveznice z novimi nadomeščajo postopoma, se dodatni stroški kopičijo skozi daljše obdobje. Povprečna preostala zapadlost francoskega dolga presega osem let (AFT), zato bodo današnje višje donosnosti nižje obrestne mere preteklih izdaj nadomeščale počasi, skladno z dospevanjem starih obveznic.

Koristen primer za primerjavo je Belgija. Belgijska agencija za upravljanje dolga ocenjuje, da bi trajno zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk leta 2026 povečalo stroške obresti za približno 178 mio. evrov, do leta 2031 pa bi dodatni letni strošek narasel na 3,9 mrd. evrov (The Brussels Times). Sprva majhna letna povišanja se sčasoma seštevajo.

Kdo pridobi in kdo izgubi

Višje donosnosti koristijo varčevalcem in kupcem novih obveznic, vendar se obrestne mere za bančne vloge doslej skoraj niso odzvale. Julija so banke za vloge čez noč v euroobmočju še vedno plačevale le 0,28 odstotka (ECB). Razliko za zdaj zadržujejo banke.

Novi posojilojemalci se srečujejo z drugačnimi razmerami. Na Nizozemskem so se obrestne mere za stanovanjska posojila z desetletno fiksacijo v štirih tednih zvišale za 14 bazičnih točk in 13. septembra dosegle 4,22 odstotka (Van Bruggen). Njihova višina ni odvisna zgolj od donosnosti državnih obveznic, temveč tudi od obrestnih zamenjav, stroškov financiranja bank in pričakovanj glede politike ECB. Smer je kljub temu jasna: zadolževanje se draži, medtem ko so imetniki posojil s fiksno obrestno mero zaščiteni do naslednje spremembe pogodbenih pogojev.

Evropa plačuje ceno višje inflacije in strožje denarne politike, Francija pa zaradi politične negotovosti še dodatno premijo. Podatki o razmikih za zdaj ne kažejo širšega drobljenja trga državnih obveznic v euroobmočju. Ali bo francoski pribitek ostal omejen, bo odvisno od glasovanja o proračunu za leto 2027 v narodni skupščini.