Francoski trgovci čakajo na pogoje odškodnin

Emmanuel Macron je v nedeljo zvečer francoskim trgovcem obljubil, da po sobotnem ropanju ne bodo prepuščeni sami sebi. Ni navedel zneska pomoči, pogojev za upravičenost ali datuma izplačila (Élysée). Zveza trgovcev ocenjuje škodo na več sto milijonov evrov v približno 1.500 podjetjih, vendar račun za zdaj nosijo oškodovani (Le Monde).

Kdo za zdaj krije stroške

Številko je navedel Alexandre Bompard, predsednik zveze trgovcev, ki opozarja, da je za natančen obračun še prezgodaj. Gre za oceno panoge, ne za uradno potrjen seštevek škode države ali zavarovalnic. Za trgovca z razbitimi izložbami in izropanimi policami je razlika pomembna: ocena še ne pomeni, da se je kdo zavezal poravnati škodo.

Stroške krijejo tudi občine: požar je močno poškodoval mestno hišo v Limogesu. Po državi je večina udeležencev protestnih shodov mirno izražala svoje zahteve, nasilje pa je izbruhnilo na posameznih krajih (Reuters).

Podatki notranjega ministrstva kažejo na obseg dogodkov. Po navedbah ministrstva so 17. oktobra pridržali 2.397 ljudi, poškodovanih pa je bilo 997 policistov in žandarjev, od tega sedem huje (La Provence). Pridržanje še ne pomeni pregona, podatek o poškodbah pa zajema samo policiste in žandarje. Ropala je precej manjša skupina ljudi, kot se jih je udeležilo shodov, Macron pa je v govoru ti skupini obravnaval ločeno.

Kdo lahko obljubo spremeni v izplačila

Macron se je zavezal, da bodo odgovorne za uničevanje premoženja preganjali, podjetjem pomagali, mirnim demonstrantom pa prisluhnili (Élysée). Podrobnosti pomoči ni določil sam, temveč je nadaljnje ukrepanje prepustil premierju Sébastienu Lecornuju, ki bo 19. oktobra vodil krizni sestanek.

Na tem sestanku bi lahko prvič določili znesek, pogoje upravičenosti in rok izplačila. Lecornujevi ministri lahko določijo te pogoje. Če bo pomoč zahtevala nova sredstva, ne pa denarja iz obstoječih virov, bo naletela na razdeljeni parlament, kjer se že krešejo mnenja o Lecornujevem proračunu za leto 2027. Povezava med pomočjo in proračunskim sporom je sklepanje na podlagi časovne umestitve, proračunski spor pa se je začel že pred koncem tedna.

Razsežnost proračunskega spora se kaže tudi v šolah. Učenci so šole blokirali že več tednov pred soboto, prejšnje obljube premierja pa blokad niso ustavile (Reuters). Njihov protest je bil usmerjen proti proračunu.

Kot je 1. oktobra poročal Le Monde, je načrt predvideval več sredstev za izobraževanje, hkrati pa 1.588 manj učiteljskih mest (Le Monde). Minister za izobraževanje Édouard Geffray ukinitev mest zagovarja z upadanjem števila učencev. Macronov nedeljski nagovor ni prinesel nič novega glede šol, plač, goriva ali javnih storitev. Nezadovoljstvo, ki je ljudi pripeljalo na ulice, in račun za škodo po ropanju sta zdaj pred isto vlado.

Isti konec tedna, različne zahteve

Francija v soboto ni bila edina država, kjer so izbruhnili nemiri, kot smo poročali že takrat (To Brief). Pobližji pogled pokaže več ločenih sporov brez skupne kampanje. V Milanu so organizatorji shodov »Italia in Piazza« kot zgled navajali Francijo, spopadi pa so izbruhnili v Milanu, Bologni in Torinu (RaiNews). V Bruslju so izgredniki na obrobju demonstracij povzročili veliko škodo (BX1).

Španski protest ima drugačen povod. Na trgu Puerta del Sol v Madridu od 26. septembra vztraja tabor protestnikov, ki zahtevajo nižje najemnine in konec deložacij (EFE). Vsak od teh protestov je odziv na razmere v svoji državi ali mestu; nobenega ni mogoče razrešiti v Bruslju.

V Franciji se bo odgovor začel oblikovati na Lecornujevem kriznem sestanku. Macron je trgovcem zagotovil podporo. Premier in njegovi ministri jim morajo zdaj sporočiti znesek pomoči, pogoje upravičenosti in datum izplačila. Dokler tega ne storijo, škoda še naprej bremeni poslovne knjige oropanih trgovcev.