Francija obveznice prodala z donosom 4.93%

Na dražbi 1. oktobra so vlagatelji za posojilo Franciji do novembra 2036 zahtevali 4,93-odstotno donosnost; ko je država 3. septembra prodala isto obveznico, je ta znašala 4,23 odstotka (Reuters auction table). Francija je prodala vse ponujene obveznice. Istega dne je vlada predstavila proračun, ki predvideva zamrznitev plač v javnem sektorju in večine pokojnin.

Agencija za upravljanje državnega dolga je skupaj zbrala 11,999 mrd. evrov, ponudbe vlagateljev pa so presegle ponujeni znesek (Reuters auction table, Le Monde). Povpraševanja je bilo dovolj, cena zadolževanja pa je narasla.

Koliko državo stane višja donosnost

Državna obveznica je posojilo državi, za katero so vnaprej določena plačila. Ko vlagatelji prodajajo že izdane obveznice, njihova tržna cena pade, donosnost za novega kupca pa naraste. Donosnost obveznice (ECB) pokaže, kakšen donos si zagotovi vlagatelj, za državo pa je merilo trenutne cene zadolževanja.

Ta cena velja samo za novo zadolževanje. Obveznice, ki jih je Francija že izdala, še naprej prinašajo plačila po starih pogojih. Višji stroški se v proračunu pokažejo, ko država izda nov dolg ali z njim nadomesti obveznice ob zapadlosti, zato naraščajo postopoma, z vsako novo izdajo, ne čez noč.

Vlada napoveduje, da se bodo letni stroški obresti povečali z 79,2 mrd. evrov leta 2026 na 91,2 mrd. evrov leta 2027 (French government). Ena dražba ne določa celoletnega zneska za zadolževanje in refinanciranje, pokaže pa, po kakšni ceni država zdaj refinancira dolg.

Svetovna razprodaja obveznic in francoski pribitek

Donosnosti so naraščale tudi drugod. Donosnost desetletnih ameriških državnih obveznic se je 1. oktobra povzpela na približno 5,34 odstotka, največ po letu 2002; Reuters je svetovno razprodajo povezal z visokim javnim dolgom in valom novih izdaj obveznic (Reuters explainer). Enak pritisk je nekaj dni prej zvišal stroške zadolževanja v Belgiji in na Portugalskem (To Brief).

Francija se je zadolževala dražje kot sosednje države. Po takratnem izpisu LSEG je donosnost desetletnih francoskih obveznic znašala 4,9501 odstotka, nemških 3,6179 odstotka, razlika pa je bila približno 133 bazičnih točk (stotink odstotne točke); francoska donosnost je presegla tudi italijansko, ki je znašala 4,7171 odstotka (CNBC). Razlika glede na Nemčijo, v finančnem jeziku pribitek, je običajno merilo, koliko več za zadolževanje plača država v primerjavi z državo, katere obveznice so referenčne za evrsko območje.

Pribitek je treba razlagati previdno: poveča se lahko, če naraste francoska donosnost, pa tudi, če pade nemška. Nemške obveznice so se tisti dan podražile v nasprotju s splošnim gibanjem trga, saj so jih vlagatelji kupovali kot varno naložbo (dpa-AFX). Takratni izpis kaže, da je Francija plačevala več kot Nemčija in Italija, ne pove pa, kolikšen del dnevnega porasta donosnosti je bil značilen posebej za Francijo.

Kdo plačuje dražje zadolževanje

Finančni minister Roland Lescure je zatrdil, da je zaupanje trgov v Francijo trdno (Lescure statement). Dražba njegovo oceno potrjuje le v omejenem smislu: država je prodala vse ponujene obveznice, ponudb pa je bilo več od razpoložljivega zneska. Vsak dodaten evro za obresti zmanjšuje prostor za druge izdatke, javni dolg pa naj bi leta 2027 dosegel 121,7 odstotka BDP, torej vrednosti vsega, kar gospodarstvo proizvede v enem letu (AFP).

Predlog proračuna cilja na znižanje primanjkljaja (razlike med letnimi izdatki države in njenimi prihodki) s pričakovanih 5,4 odstotka BDP leta 2026 na 5 odstotkov leta 2027, deloma z zamrznitvijo plač v javnem sektorju in večine pokojnin (Reuters budget report). Zamrznitev pokojnin naj bi prinesla 5,5 mrd. evrov prihrankov, ocenjuje AFP. Francoski neodvisni organ za nadzor javnih financ, Visoki svet za javne finance, naj bi po poročanju France 24 ocenil, da je načrtovano znižanje omejeno glede na obseg ukrepov, potrebnih za stabilizacijo dolga (France 24).

Višja donosnost koristi tistim, ki Franciji posodijo denar zdaj: novi kupci si zagotovijo višji donos, vlagateljem, ki francoske obveznice že imajo, pa je zaradi padca njihove tržne cene vrednost naložbe upadla.

Francija je 1. oktobra obveznice prodala, novo zadolževanje pa je postalo dražje. Višja cena bo postopoma zvišala stroške obresti z vsako novo izdajo in zamenjavo obveznice ob zapadlosti. Proračun, predstavljen istega dne, varčevalne ukrepe nalaga zaposlenim v javnem sektorju in upokojencem, medtem ko francoski neodvisni nadzorni organ ocenjuje, da načrt ni dovolj obsežen za stabilizacijo dolga.