G7 pri sprostitvi nafte daje prednost dizlu

Skupina sedmih najrazvitejših držav je 2. oktobra sklenila, da bo v štirih mesecih sprostila 100 milijonov sodov nafte in goriv. Ukrep bo usklajevala Mednarodna agencija za energijo (IEA), ki organizira izredne zaloge bogatih držav (izjava G7). V prvih 20 dneh naj bi sprostili »znatne« količine dizla (kanadska objava izjave). Voditelji niso povedali, kolikšen del skupne količine so se zavezali sprostiti na novo in koliko so obljubili že marca.

Evropa ima poseben razlog, da jo zanima predvsem dizel. Uvoz je v prvi polovici leta 2026 pokril 46 odstotkov evropskega povpraševanja po njem, ZDA pa so zagotovile 40 odstotkov tega uvoza, navaja BNP Paribas. Cestni prevozniki, kmetje in vozniki dizelskih vozil so zato močno odvisni od ameriških rafinerij.

Dogovor je sledil pritisku Washingtona, naj Evropa porablja lastne zaloge dizla; ZDA so hkrati omenile možnost omejitve njegovega izvoza (To Brief). Voditelji so v izjavi znova potrdili, da države G7 ne bodo omejevale izvoza energije med seboj. Predsednik Emmanuel Macron je dejal, da je bil Donald Trump »jasen« in da prepovedi ne bo (EFE). To je politična zaveza, ne zavezujoče pravilo, vendar velja za oskrbovalno pot, od katere je Evropa najbolj odvisna.

Zakaj najprej dizel

Izredne zaloge so gorivo, ki ga hranijo države ali podjetja, ki morajo po zakonu vzdrževati rezerve za primer motenj v oskrbi. Skladiščeni dizel je po prodaji in prevozu lahko hitro na voljo distributerjem. Surovo nafto je treba najprej predelati v rafineriji, kar je mogoče le, če ima ta proste zmogljivosti.

IEA je marca opozorila, da sta dizel in letalsko gorivo posebej izpostavljena tveganju, saj se predelava v rafinerijah ne more vedno povečati tako hitro kot dobava surove nafte (IEA). Da bi zmanjšali to ozko grlo, so voditelji obljubili, da bodo vzdrževali rafinerije tako, da jih ne bodo zapirali hkrati. Za več predelave dizla bodo zaprosili tudi države zunaj G7 (kanadska objava izjave). Oboje so za zdaj le namere; dodatnega goriva še ni.

Izjava ne določa, koliko goriva bo dobila posamezna država. Iz nje tudi ni razvidno, da bo dizel, sproščen v prvih dneh, namenjen Evropi in ne drugim trgom G7. Evropska komisija je sporočila, da je oskrba EU z dizlom za zdaj stabilna, cene pa ostajajo visoke zaradi napetosti na svetovnem trgu (Evropska komisija). Ker je pomanjkanje svetovno, bi lahko sproščanje dizla drugje znižalo tudi evropske cene. To je sklepanje, njegovih učinkov pa ni nihče ocenil.

Kaj je bilo obljubljeno že marca

Marca se je 32 članic IEA dogovorilo, da bodo sprostile 400 milijonov sodov, kar je največja skupna sprostitev zalog v zgodovini agencije (IEA). Oktobrska izjava poziva IEA, naj spremlja »polno izvajanje« teh marčevskih zavez. Dodaja tudi, da bo pri novi sprostitvi treba upoštevati, koliko goriva je bilo že dobavljenega (izjava G7, Reuters prek Euronexta). Dokumenta ne pojasnjujeta, v kolikšni meri se zavezi prekrivata.

Zato ostajata odprti dve ločeni vprašanji: koliko sodov je zajetih v novih zavezah in koliko goriva so države dejansko ponudile ali dobavile ter kam. Tudi če se starejša zaveza izpolni prej, lahko v prihodnjih tednih na trg pride več goriva, ne da bi se s tem povečala skupna obljubljena količina.

Primer Nizozemske kaže, zakaj je ta razlika pomembna. Nizozemska vlada je 1. oktobra ponudila dodatno količino dizla in bencina, ki naj bi bila na voljo od 2. oktobra, in sicer v okviru marčevske zaveze, ne nove obljube (nizozemska vlada). Tako se marčevske zaloge sproščajo oktobra, ob novi napovedi G7. Nizozemska vlada poroča o ponudbi, ne pa o tem, ali so kupci gorivo prevzeli oziroma ali je bilo že dobavljeno.

Če se več dizla pozna pri cenah na črpalkah, bodo največ pridobila podjetja, ki ga porabijo veliko, na primer cestni prevozniki in kmetije. Izčrpane zaloge bo treba sčasoma dopolniti, voditelji pa so IEA zaprosili za priporočila, kako to storiti (izjava G7). Kdo bo plačal za obnovo zalog, je odvisno od tega, ali jih hranijo države ali podjetja z zakonsko obveznostjo. Izjava tega vprašanja ne obravnava.

G7 je določil časovnico, po kateri bo najprej na vrsti dizel, in se pisno zavezal, da ne bo omejeval izvoza med zaveznicami. IEA mora poročilo o nadaljnjih ukrepih pripraviti v 20 dneh (kanadska objava izjave). Poročilo mora po državah prikazati nove zaveze, dejanske dobave in namembne kraje goriva. Do takrat zunaj vlad, ki sodelujejo v dogovoru, ni mogoče vedeti, koliko dodatnega dizla predstavlja napovedanih 100 milijonov sodov.